Zaključek triletnega projekta za zagotavljanje večje razpoložljivosti, zanesljivosti in kontinuitete delovanja sektorjev prometa, energetike, oskrbe z vodo in zdravstvene oskrbe v času epidemij ali podobnih kriznih situacij.

Datum objave:

petek, 24. oktober 2025

Avtor:

Nadja Novak / Laura Zelenšek

Zaključek triletnega projekta za zagotavljanje večje razpoložljivosti, zanesljivosti in kontinuitete delovanja sektorjev prometa, energetike, oskrbe z vodo in zdravstvene oskrbe v času epidemij ali podobnih kriznih situacij.

SUNRISE (Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe) ali Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture ter ključne storitve Evrope v času pandemije, je s podporo v višini 10 milijonov evrov iz evropskega programa za financiranje raziskav in inovacij Obzorje stremel k zagotavljanju večje razpoložljivosti, zanesljivosti in kontinuitete delovanja sektorjev prometa, energetike, oskrbe z vodo in zdravstvene oskrbe v času epidemij ali podobnih kriznih situacij. Triletni projekt, ki je se začel leta 2022, je koordinirala španska podružnica globalnega podjetja za oblačne in digitalne storitve ATOS, vanj pa je bilo vključenih več kot 40 podjetij in organizacije. Iz Slovenije so v projektu sodelovali Eles, Slovenske železnice, Slovenske železnice-Infrastruktura, Prometni inštitut, ICS Ljubljana, XLAB, Ministrstvo za infrastrukturo, UKC Ljubljana, Plinovodi in Telekom Slovenije.

Temelji projekta – sodelovanje, strategija in …

Osrednji cilj projekta je bil povezati javne in zasebne upravljalce ključnih sektorjev v posameznih evropskih državah in jih spodbuditi k sodelovanju. Z boljšim razumevanjem infrastrukture in storitev, ki ob nastopu pandemije igrajo ključno vlogo, s poznavanjem njihove soodvisnosti, tveganj in možnih verižnih učinkov se namreč podjetja lahko ne le učinkoviteje pripravimo na prihodnje zdravstvene in druge družbene krize, temveč tudi okrepimo odpornost energetskega in drugih ključnih sektorjev. V ta namen je bila v okviru projekta razvita strategija, ki bo upravljalcem in odločevalcem na regionalni in nacionalni ravni omogočala prepoznavanje značilnosti pandemij oziroma drugih izrednih dogodkov, analizo njihovega vpliva na prebivalstvo, ključne sektorje, gospodarstvo in družbo ter oceno najustreznejših ukrepov. Z ustreznim pristopom bodo tako podjetja bolje pripravljena na upravljanje podobnih izzivov, neposredno pa se bo zmanjšala tudi možnost izpadov njihovega obratovanja in posledično finančne izgube.

… tehnologija

Tretji gradnik projekta, poleg sodelovanja in strategije, je tehnološki. Razvili so tehnološka orodja, z uporabo katerih bo ključna infrastruktura bolj odporna na že omenjene izzive.

- Orodje za nadzor dostopa na podlagi ocene tveganja izpostavitve patogenu ali drugim nevarnostim zagotavlja, da delo v ključnih objektih v primeru nove pandemije ali podobnega izrednega dogodka poteka neovirano, hkrati pa so zmanjšuje možnost izpostavljenosti nevarnostim tamkajšnjih ključnih zaposlenih. 

- Orodje za napovedovanje odjema napoveduje povpraševanje po elektriki, vodi in zdravstvenih storitvah, ki je lahko v času izrednih razmer izjemno spremenljivo. Organizacijam in podjetjem tako omogoča boljše razporejanje virov in večjo učinkovitost ter s tem omogoča, da ohranjajo delovanje tudi v kriznih razmerah.

- Orodje za kibernetsko-fizično odpornost digitalnih storitev izboljšuje varnost za delovanje družbe ključne infrastrukture. Primerno je predvsem za večje organizacije, ki morajo med izrednimi razmerami ves čas prilagajati svoje kibernetske aktivnosti, saj učinkovito zaznava anomalije, sproža alarme ob pojavu težav in se nanje ustrezno odziva. Med drugim orodje stanje kritične infrastrukture ocenjuje v realnem času in je opremljeno z nadzorno ploščo, ki omogoča boljši pregled in s tem lažje sprejemanje odločitev.

- Orodje za pregled fizične infrastrukture na daljavo omogoča podatkovno podprt pregled infrastrukture s pomočjo satelitskih posnetkov in dronov, opremljenih z različnimi senzorji in metodami strojnega učenja za zaznavanje anomalij. Ne le, da so pregledi z njihovo pomočjo lahko pogostejši in stroškovno učinkovitejši, temveč predvsem zmanjšujejo izpostavljenost delavcev morebitnim nevarnostim na terenu. Hkrati omogočajo kontinuiteto izvajanja tudi v obdobjih zmanjšane razpoložljivosti usposobljenih delavcev in učinkovitejše odzivanje na vse pogostejše in hujše naravne nesreče. 

Eles sodeloval pri razvoju in testiranju dveh orodij za uporabo umetne inteligence  

Eles je sodeloval pri razvoju orodja za izboljšanje napovedovanja odjema ter orodja za zajemanje in pregledovanje satelitskih posnetkov. Obe orodji za svoje delovanje uporabljata tudi strojno učenje in umetno inteligenco.

Razvoj orodja za napovedovanje odjema električne energije se je osredotočal predvsem na to, kako lahko na podlagi zgodovinskih podatkov in z uporabo umetne inteligence napoved odjema še dodatno prilagodijo trenutnim potrebam glede na izbrano časovno obdobje.

Pomemben del razvoja orodja za zajemanje in pregledovanje posnetkov pa je bilo zagotavljanje podatkov, ki bi omogočili satelitski pregled infrastrukture in njeno snemanje z brezpilotnimi letalniki, predvsem z vidika upravljanja vegetacije, morebitnih ilegalnih gradenj v okolici daljnovoda, zaznavanje korozije na daljnovodnem stebru, pregrevanja, povesov in drugih anomalij. 

Kljub vsem pametnim senzorjem, visoko ločljivim slikam in strojnemu učenju ključna komponenta ocenjevanja še vedno ostaja človek. Dron in zaledni sistem lahko zaznata težavo, a le izkušen operater lahko samostojno presodi in oceni kontekst, poudarjajo v Elesu.