Čeprav so v krški nuklearki letos imeli redni remont, so načrtovane proizvodne rezultate presegli in bodo leto zaključili s 5,5 TWh proizvedene električne energije. Prihodnje »neremontno« leto pa naj bi bilo še uspešnejše, saj načrtujejo, da bodo v omrežje oddali več kot 6 TWh.

Nuklearna elektrarna v Krškem slovi po zanesljivem in varnem obratovanju tudi v širšem evropskem in globalnem prostoru, kar sta potrdili tudi dve letošnji mednarodni misiji, ki so naši edini jedrski elektrarni podelili laskave ocene. Kot poudarjajo v NEK, sta misiji v svojih zaključnih poročilih izpostavili, da elektrarna upošteva in izpolnjuje vse veljavne varnostne standarde Mednarodne agencije za atomsko energijo za varno dolgotrajno obratovanje. 

Po besedah predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja je za elektrarno že "mesec in pol stabilnega obratovanja po remontu na polni moči in računajo, da bodo lahko nemoteno obratovali tudi vse naslednje leto in proizvedli več kot 6 TWh električne energije."

S tem naj bi, kot je povedal član uprave iz Hrvaške Saša Medaković, "pokrili 20 odstotkov potreb po električni energiji v Sloveniji in 15 odstotkov potreb hrvaških odjemalcev".

Prihaja leto brez remonta, a to še ne pomeni, da ne bo investicij

Prihodnje leto v NEK ne načrtujejo remonta, jih pa kljub temu čaka nekaj večjih investicij, ki jih ocenjujejo na 80 milijonov evrov. V teku bodo tudi priprave na naslednji redni remont, ki bo potekal v letu 2027, precej pozornosti pa bodo namenili tudi pripravi prenosa iztrošenih gorivnih elementov v suho skladišče, ki je načrtovano za letu 2029, ter za konec leta 2027 oziroma v letu 2028 načrtovanem prenosu nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz začasnega odlagališča v trajno odlagališče v Vrbini.

Zagnali tudi prve aktivnosti za podaljšanje obratovanja še za 20 let

V NEK so dobili zeleno luč nadzornega sveta za izdelavo študije, ki bo pokazala, ali bi bilo možno obratovanje nuklearke podaljšati še za dodatnih 20 let, to je s sedanjih 60 na 80 let. Gre za začetne študije, katerih rezultati naj bi bili znani konec prihodnjega leta in bodo osnova za nadaljnje pogovore ter odločanje o tem, kako naprej. Gorazd Pfeifer je ob tem spomnil, da so se priprave na podaljšanje obratovanja s 40 na 60 let začele že leta 2003, tako, da »razmišljanja o tem, kako po letu 2043, ko se izteče sedanja predvidena doba obratovanja, nikakor niso preuranjena.« 

VIR: Naš Stik