Redni mesečni pregled dogajanja na ključnih energetskih trgih s pomočjo Petrolovih strokovnjakov.

Petrol ima od vseh slovenskih podjetij v svoji ponudbi najbolj širok nabor energentov, s tem pa tudi najbolj širok pregled v zvezi z dogajanjem na energetskih trgih. To dogajanje je zelo kompleksno in odvisno od številnih dejavnikov, od vremena do geopolitike, različni trgi pa medsebojno vplivajo tudi drug na drugega. Da bi pomagali pri razumevanju, kako se oblikujejo cene in kaj vse vpliva na cene na položnicah/prodajnih mestih, smo za sodelovanje prosili njihove strokovnjake.

Plinski trg preplavljen z LNG

Kot poudarja Tomaž Končina, direktor dobave in trgovanja z zemeljskim plinom pri Petrolu, smo bili proti koncu leta 2025 na evropskem trgu z zemeljskim plinom deležni znatnega znižanja cen. Dnevni referenčni indeks produkta z dobavo v februarju 2026 (TTF) se je v decembru gibal med 28,3 in 26,5 €/MWh. Leta 2024 v tem obdobju se je cena gibala okoli 40 €/MWh. »Dejansko je bila kotacija produkta na zadnji dan lanskega leta skoraj na enaki ravni kot na začetku decembra. Vzroke relativne stabilnosti kotacij lahko iščemo predvsem v tem, da so vrednosti terminskih pogodb na evropskih trgih zemeljskega plina dosegle podporne nivoje, ki so preprečevali dodaten padec tečaja cene tržnih produktov.«

Tudi napoved hladnega vala v januarju ni bistveno vplivala na borzne cene plina. Ne glede na to pa, opozarja Končina, še vedno obstaja tveganje za dvig cen v nadaljevanju zime, predvsem zaradi morebitnega dviga političnih napetosti, večjih okvar na plinski infrastrukturi in povečanja povpraševanja v primeru podpovprečnih temperatur v Evropi in/ali Aziji.

Umiritev cen električne energije, odvisnost od zimskega vetra ostaja

Nizke cene zemeljskega plina so v zadnjem delu leta pomembno vplivale tudi na trg z električno energijo, poudarja Darko Jurčević, upravljalec Petrolovega portfelja električne energije, saj so te ostale na razmeroma nizki ravni, k čemur so pripomogle tudi razmeroma mile vremenske razmere. »Na terminskem trgu so bila gibanja umirjena, saj je vpliv nižjih cen plina vse bolj izravnaval trg emisijskih kuponov, ki se je proti koncu leta ponovno okrepil.«

Po besedah Jurčevića je bilo lansko leto, kar se tiče borznih cen električne energije, razdeljeno na dva dela. »Medtem ko so bili prvi meseci zaznamovani z visoko cenovno nestanovitnostjo, so se razmere v drugi polovici leta postopno umirile, kar je poslovnim odjemalcem omogočilo večjo predvidljivost pri načrtovanju stroškov energije.«

Na ravni celotnega leta pa se je, dodaja, izkazalo, da je kratkoročni trg ohranil večjo volatilnost kot terminski segment, kar je predvsem posledica vremenske odvisnosti proizvodnje iz obnovljivih virov. »Hkrati pa so zemeljski plin in emisijski kuponi ostali ključni stroškovni dejavniki pri oblikovanju dolgoročnih cen električne energije.«

Čeprav so razmere trenutno stabilne, trg po njegovih besedah ostaja občutljiv na kratkoročne cenovne skoke. »Zlasti v obdobjih daljšega pomanjkanja vetra v zimskem delu leta.«

Nižje cene nafte tudi zaradi prehoda na obnovljive vire

Cene nafte so bile ob koncu lanskega leta bistveno nižje kot v enakem obdobju 2024, poudarja direktor goriv pri Petrolu Borut Gostič. Trenutna cena surove nafte Brent Dated se giblje okoli 61 USD/sod, v drugi polovici leta 2024 pa so cene presegale 85 USD/sod.

»V zadnjem obdobju je naftni trg doživel pomembne premike, ki so jih povzročili predvsem dejavniki, kot so politika OPEC+, geopolitične napetosti, zmanjšano povpraševanje zaradi prehoda na obnovljive vire energije in globalni gospodarski dejavniki.«

Eden od ključnih dejavnikov, ki je vplival na cene, je bila po njegovih besedah odločitev OPEC+ za znižanje proizvodnje, kar je zaustavilo morebitni še večji padec cen.

Vpliv politične nestabilnosti v Venezueli po ameriški »aretaciji« predsednika Nicolasa Madura na naftni trg je za zdaj še neznanka. »Kljub temu, da ima Venezuela ene največjih svetovnih zalog nafte, so politične težave, notranje reforme in mednarodne sankcije povzročile, da proizvodnja ostaja znatno pod potencialnimi zmogljivostmi. To prispeva k večji negotovosti glede svetovnih naftnih zalog.« Morebitna povečana proizvodnja iz Venezuele bi po njegovih besedah lahko imela pomemben vpliv na ponudbo na trgu v prihodnosti. 

VIR: Naš Stik