Najdragocenejši so nasveti ljudi, ki so na mestu, na katerem si želiš biti tudi sam. In prav te informacije dijaki iz prve roke črpajo predvsem od študentov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

"Čakaj, kje je DIF? To mene zanima." "Pa saj za to se lahko še pozneje specializiraš!" "Ampak – ali bom imela potem res dovolj točk za medicino?" Ko smo v petek obiskali največji sejemski prostor v Ljubljani, smo sem in tja ujeli te in podobne izjave mladih. Ti so med pomikanjem od stojnice do stojnice izražali navdušenje in veselje, pa tudi zaskrbljenost in preobremenjenost. Predstavljajo se je namreč kar osem javnih in zasebnih univerz s 400 programi, dvorana je bila polna, vprašanj nešteto. V sosednji stavbi pa je v petek sočasno potekal tudi karierni dogodek Kam in kako – po poklic!

Ujeli smo tudi naslednjo izjavo: "Sploh ne govori, spet sem na sejmu. Ker saj veš – v dveh tednih morajo biti v Ljubljani vsi izobraževalni in zaposlitveni sejmi." Dekle je verjetno mislilo na letošnjo Informativo, ki je pretekli konec tedna potekala v Cankarjevem domu, in na festival slovenskih univerz UNI-SI, ki poteka ta petek in soboto. Zakaj imamo torej v Ljubljani letos kar dva sejma izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti za mlade v tako kratkem času? Rektorska konferenca se je zaradi znižanja stroškov odločila za organizacijo svojega dogodka, javnih univerz pa zato na letošnji tradicionalni Informativi ni bilo.

V ospredju je zaposljivost po končanem študiju

Lara, Ana in Lea z Gimnazije Ledina so festival v petek obiskale po koncu pouka. Lea je že odločena za kineziologijo, Laro zanimajo naravoslovne študijske smeri, Ana pa je v precepu med družboslovnimi in naravoslovnimi študiji. Laro pri odločitvi za študij zanimajo predvsem zaposlitvene možnosti, Ana pa v ospredje postavlja predvsem veselje do študijske smeri, ki si jo bo izbrala.

"Mene zanima kmetijstvo, od živinoreje do poljedelstva. Kmete potrebujemo, se pa nisem še odločil med zootehniko ali agronomijo," je povedal Jošt, dijak z BIC-a Ljubljana. Tudi sošolca Urban in Simon se bosta odločila za naravoslovni študij, med njimi pa je izstopal Črt: "Mene pa zelo zanimajo družboslovni predmeti. Šel bom na FDV, na obramboslovje. Zanimajo me mednarodni odnosi in geopolitika. Čeprav sem na naravoslovni gimnaziji, me je to samo še bolj spodbudilo k družboslovju. Sem bil pa v bistvu precej negotov zaradi zaposlitve, zato sem šel prej povprašat o tem k stojnici. Pa so mi tam povedali, da se, če pokažeš veliko zanimanja in to tudi poveš profesorjem, lahko lažje dogovoriš za prakso in nato za zaposlitev."

Festival so obiskali tudi kamniški gimnazijci, krog sošolcev, s katerimi smo se pogovarjali, se je večal iz minute v minuto. Med želenimi fakultetami so naštevali medicinsko, zdravstveno, biotehnološko in fakulteto za elektrotehniko, pa psihologijo, ekonomijo in računalništvo med smermi. Brino, tako kot še nekaj njenih sošolcev, zanimajo predvsem možnosti zaposlitve – tudi v tujini –, Drejca med drugim tudi plača.

Njihovega sošolca Tilna zanima študij animacije: "Zagotovo je treba, če grem naprej v to smer, premisliti o zaposljivosti, ampak še vedno je najpomembneje, da mi je to všeč, da bom to rad počel."

Ko mladim ne gre s postavljanjem vprašanj, vskočijo starši

"Iščem nekaj, kar mi bo tako všeč, da mi ne bo muka hoditi v službo, so pa zagotovo pri meni velik dejavnik starši. Za vsako stvar imajo mnenje, tako da iščem tudi nekaj, da ne bodo zdaj rekli: joj, hči raje ne, nočemo te videti v tem. Pri odločitvi bi bila sicer raje povsem samostojna, je pa tudi res, da vedno manj upoštevam njihovo mnenje. Na začetku sem ga zelo, in to pri vsem, ampak zdaj jim pravim, da je to moje življenje," je povedala Manca, prav tako gimnazijka iz Kamnika.

Ta je na festival sicer prišla brez staršev, je pa veliko srednješolcev spremljal vsaj en starš. Povsem razumljivo je, da starši svoje otroke od daleč pripeljejo na tovrstne dogodke, a nekateri odrasli dejavno posegajo v otrokovo odločitev, tudi veliko sprašujejo namesto njih. Kot sta pojasnili študentki fizioterapije na univerzi Alma Mater Europaea Nina in Ema, ki mladim svetujeta, so bodoči študentje precej zadržani, sramežljivi in nepripravljeni. Sprašujejo po osnovnih informacijah, ki so dostopne na spletu, ali pa ne vedo, kaj vprašati, zato vprašanja postavljajo kar starši.

"Če bi se postavila v kožo dijaka, ki se odloča za študij, bi me zanimalo, kako je videti moje študentsko življenje, koliko imam časa za druge stvari, kakšne so možnosti za druženje, pa dogodki, koliko je dodatnih stvari … Navsezadnje ni tako pomembno, katero fakulteto izbereš, kurikul je približno enak, kar naredi razliko, je, koliko drugih priložnosti imaš, koliko drugih izkušenj lahko dobiš, koliko delovnih izkušenj lahko dobiš že med študijem …" je mladim svetovala Ema.

Bolj kot so mladi dejavni, več ljudi spoznajo, bolj jim je študij tudi zabaven. "Naj izkažejo čim več zanimanja, naj pridejo odprtih misli, mi smo tu in na fakulteti odprti za vse. Pa da se jim lahko s tem, ko bodo malo pogumneje pristopili do stvari, odpre drugi svet, druga obzorja, več priložnosti," je bila jasna Nina.

"V čem se pa vi bistveno razlikujete od vrstnikov z enakim spričevalom?"

Da starši zadnja leta prihajajo na tovrstne izobraževalne in zaposlitvene dogodke, po besedah Sabine Žnidaršič iz visokošolske prijavno-informacijske službe univerze v glavnem mestu, ki je tudi svetovalka dijakom pri izbiri študija, kaže na to, da v družbi primanjkuje socialnih kompetenc. "Zelo zanimivo je, da imamo težave s temi temeljnimi kompetencami, ki nas delajo ljudi in ki nas vzdržujejo kot socialna bitja. Mogoče zato, ker niso del reguliranih kurikulov, ampak tega se ne učimo v šoli, ampak v skupnosti. Ker je skupnost šibka, je prenos teh spretnosti in kompetenc slab," je pojasnila.

Poklici (in z njimi strokovno znanje) postajajo vedno bolj spremenljivi, iz tega pa so izvzeti t. i. regulirani poklici, ki jim država predpiše celotno izobraževalno vertikalo do zaključnega izpita in polne poklicne kvalifikacije, med njimi zdravnik, sodnik in učitelj. "To so ostanki klasičnih poklicev, sicer pa so poklici prihodnosti predvsem zelo amebični, pri katerih se prepletajo posameznikove kompetence, to so znanje, izkušnje, spretnosti, motivacija, ambicije, priložnosti …" je še povedala sogovornica.

In to je tisto, kar iščejo vsi delodajalci in je po navadi za iskalce zaposlitve neprijetno ali zapleteno, pa je ključno. Kaže se v vprašanju: kaj pa vi znate, v čem ste bistveno drugačni od drugih sošolcev z enakim spričevalom. Slovenci smo namreč še vedno zelo navezani na certifikate in spričevala, pojasni Žnidaršič: "Diploma je tudi spričevalo in ima enako slabo lastnost kot vsa druga spričevala: ima datum. In vaša diploma čez deset let bo sicer diploma, bo certifikat, ampak o vaših sposobnostih, torej kompetencah, bo pa povedala bore malo."

Sabina Žnidaršič zato mladim svetuje, naj bodo dejavni, naj se preizkusijo, naj gredo med ljudi in naj si dovolijo biti začetniki. Ker tega ne počnejo, je več tudi negotovosti in neodločnosti na splošno in pri izbiri poklica oziroma študijske smeri. 

VIR: RTV Slovenija