Podjetje Fagus Slovenica (nekdanji Snežnik), ki je del skupine Slovenski državni gozdovi, je z današnjo slovesnostjo, ki se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, obeležilo začetka investicije v gradnjo novega energetsko samooskrbnega lesnopredelovalnega kompleksa, v katerem bodo letno predelali okoli 100.000 m3 bukove hlodovine.

Z naložbo, vredno okoli 50 milijonov evrov,  bodo v Kočevski Reki do konca leta 2027 zgradili največjo žago za predelavo listavcev v Sloveniji, ki bo tudi med večjimi v evropskem in svetovnem merilu. 

Investicija vključuje novo žagarsko linijo podprto z umetno inteligenco, avtomatizirano sodobno sortirnico končnih proizvodov/izdelkov, sušilnice za toplotno obdelavo lesa, moderno lupilno linijo, centralo za soproizvodnjo toplote in elektrike iz lesne biomase, nove manipulacijske in skladiščne površine ter novo industrijsko zgradbo. Rezultat nove proizvodnje bo vrhunsko obdelan in po potrebi parjen bukov žagan les s ciljnimi dimenzijami in vlažnostmi glede na potrebe kupcev za uporabo predvsem v pohištveni industriji. Podjetje bo izrazito izvozno usmerjeno. 

Preusmeritev iz predelave hlodovine iglavcev v predelavo bukove hlodovine je nakazala že sprememba imena; podjetje Snežnik, ki je bilo ustanovljeno leta 1953, se je oktobra 2025  preimenovalo v Fagus Slovenica (latinsko ime za bukev je Fagus sylvatica L.). V skladu s strateškim načrtom podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki bo svoji hčerinski družbi Fagus Slovenica  zagotovilo financiranje investicije,  bo 60 % vhodne surovine zagotavljal SiDG iz državnih gozdov, ostalo se bo nabavljalo iz zasebnih gozdov  in uvoza. Izpostaviti velja, da je bukev prevladujoča drevesna vrsta v Sloveniji, saj predstavlja 34 % lesne zaloge v Sloveniji, sledi smreka 29 %, ostale drevesne vrste imajo pod 10-% delež.  

»Ob preusmeritvi žaganja na bukev se bo pri SiDG sprostilo okoli 60.000 m3 hlodovine smreke in jelke, ki jo je Fagus Slovenica žagal do sedaj, za druge slovenske žage. Povpraševanje po hlodovini iglavcev v Sloveniji namreč zelo presega ponudbo in SiDG hlode iglavcev prodaja več kot 150-tim slovenskim žagam. Ponudba hlodovine listavcev je na drugi strani precej večja od domačih predelovalnih zmogljivosti,« je pojasnil glavni direktor SiDG mag. Marko Matjašič.  

Za Fagus Slovenica investicija pomeni preživetje, saj je bilo podjetje zaradi več desetletij poslovnih težav na robu stečaja. Nova tehnologija bo omogočila bistveno višjo produktivnost, avtomatizacijo in natančnejši razrez. »Za nas je ta investicija nujna, saj  z obstoječo tehnologijo že nekaj časa nismo več konkurenčni. Slovnija eno največjih bogastev, gozdove in bukev, ki jih predolgo nismo znali dovolj dobro izkoristiti,« je poudaril Rok Rutar, direktor Fagus Slovenica. Z novimi produkti bo Fagus Slovenica ciljala na zahtevne trge – od Evrope do Kitajske, Japonske in regije MENA. 

Pomemben del investicije predstavlja soproizvodnja elektrike in toplote (CHP) s termično močjo 8 MW in električno močjo 2 MW, ki bo uporabljala predvsem zeleno biomaso iz okoliških gozdov ter lesne ostanke iz predelave bukove hlodovine za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Letna proizvodnja bo znašala 16.000 MWh električne energije in 64.000 MWh toplotne energije.  Kogeneracija na lesno biomaso bo proizvajala energijo za lasten obrat in tudi za oddajo električne energije v omrežje ter  bo zmanjšala stroške in okoljske obremenitve. Nova žaga je zasnovana skladno z najnovejšimi okoljskimi standardi. 

Za gradnjo centrale za soproizvodnjo toplotne in električne energije je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, za gradnjo lesno predelovalnega obrata ga pričakujejo spomladi. Gradbena dela se bodo začela v drugi polovici 2026, začetek zagona nove proizvodnje pa je predviden do konca leta 2027. 

S 50 milijoni evrov bo to ena izmed največjih investicij v predelavo lesa v zgodovini samostojne Slovenije. Financiranje je zagotovila skupina SiDG preko naknadnega vplačila in poroštev za posojila.  Bančni liniji za investicijo sta že zagotovili SID banka in banka Unicredit. Za izbiro najboljše razpoložljive tehnologije za lesnopredelovalni obrat se je izvedlo mednarodno povpraševanje. Dobaviteljev tehnološke opreme bo skupaj pet, med njimi sta bila za dva ključna sklopa izbrana slovenska dobavitelja: Mebor kot  glavni dobavitelj lupilne linije in sortirnice hlodovine, žagalne linije in sortirnice desk, ter Smarti (TAB System)  za dobavo merilnih in skenirnih sistemov. 

Današnje simbolne zasaditve bukve za projekt, ki presega lokalno skupnost, se je udeležil tudi predsednik vlade RS dr. Robert Golob, ki je izrazil zadovoljstvo nad investicijo v lesni center in poudaril, da vlada od prvega dne prisega na vlaganja v znanje: »Znanje je tisto, kar bo nas Slovenke in Slovence tudi v bodoče ohranilo na svoji zemlji, na dobro plačanih delovnih mestih in da bomo znali izkoriščati tista naravna bogastva, ki nam jih Slovenija nudi. In ta investicija je ravno to – investicija v znanje. Poleg znanja imamo Slovenci še tri velike konkurenčne prednosti: lokacija – logistika, vode in les.« 

Kočevsko je najbolj gozdnata slovenska pokrajina z dolgoletno gozdarsko tradicijo, medtem ko lesnopredelovalna industrija ni v najboljšem stanju.  »Gre za dolgo pričakovano investicijo, ki pomeni pomembno gospodarsko oživitev celotnega nekdanjega zaprtega območja. Hkrati naložba prinaša najsodobnejšo tehnologijo in trajnostno naravnanost. Izpolnjuje se naša želja, da bo les s področja Kočevskega sedaj lahko ustvarjal bistveno več dodane vrednosti in bo ustrezno obdelan na voljo tudi regionalni lesni industriji,« je začetek investicije komentiral Gregor Košir, župan Občine Kočevje. 

Podjetje Fagus Slovenica ima več kot 70-letno tradicijo predelave lesa. Od ustanovitve leta 1953 se je podjetje imenovalo Snežnik. Zaradi spremenjenih družbeno-gospodarskih razmer so se začele od 90.-ih stopnjevati težave v poslovanju: negativno poslovanje, iztrošena oprema, vse pogostejše okvare, nizka kakovost proizvodov, nizka dodana vrednost na zaposlenega… Lastnik SiDG se je pred dvema letoma odločil, da bo podjetje rešil pred prenehanjem poslovanja. V prvi fazi prestrukturiranja se je ukinilo več nedonosnih dejavnosti in se je zmanjšalo število zaposlenih.  25. 2. 2025 je nadzorni svet SiDG podal soglasje k investicijskemu elaboratu za projekt postavitve novega modernega žagarskega postrojenja za predelavo bukove hlodovine skupaj z energetsko centralo, 15. 7. 2025 pa je še SDH kot skupščina SiDG soglašala z investicijo v moderen lesno predelovalni in energetski kompleks in odobrila financiranje. 

VIR: Slovenski državni gozdovi