Pred vami je svež knjižni izbor, ki povezuje zgodovinski spomin, literarno klasiko, sodobno intimno pripoved in brezčasno otroško mojstrovino.

Zgodbe sveta: spomin, krhkost in brezčasne klasike

Pred vami je svež knjižni izbor, ki povezuje zgodovinski spomin, literarno klasiko, sodobno intimno pripoved in brezčasno otroško mojstrovino.

V knjigi Vrnitev v Lemberg Philippe Sands v napeti prepletenosti osebne in svetovne zgodovine razgrne rojstvo pojmov genocida in hudodelstev zoper človečnost.
Honoré de Balzac v zbirki Dekle z zlatimi očmi z neusmiljeno lucidnostjo razgalja obsedenosti z denarjem, umetnostjo in erotiko v samem jedru moderne družbe.
Jodi Picoult v romanu Želim si te ob sebi skozi izkušnjo nenadne izolacije subtilno raziskuje krhkost odnosov in moč človeške vzdržljivosti.
Kenneth Grahame pa z brezčasnim Vetrom v vrbju ponuja toplo, hudomušno hvalnico prijateljstvu, naravi in radostim preprostega življenja.

Philippe Sands: Vrnitev v Lemberg

Nepozabna refleksija spominov v slogu zgodovinske detektivke, ki je prejela vse najprestižnejše nagrade.

Mednarodni odvetnik Philippe Sands se poda po sledi skrivne zgodovine svoje družine, pri čemer odkrije osupljivo vrsto naključij. Njegovo raziskovanje se osredotoča na osebni in intelektualni razvoj dveh posameznikov, ki sta istočasno, a vzporedno zasnovala ideje o »genocidu« in »hudodelstvih zoper človečnost«.V prepričljivem prepletu spominov in zgodovine avtor tako sestavlja življenjski zgodbi očetov sodobnega gibanja za človekove pravice, obenem pa sledi tudi osebnim družinskim spominom, s katerimi poglobljeno in mestoma ganljivo odstira skrivnostno zgodbo svojega dedka. Zgodbe se nazadnje združijo na sodnih procesih v Nürnbergu.

Vrnitev v Lemberg je močna meditacija o tem, kako spomin, zločin in krivda puščajo brazgotine skozi generacije. Avtor je zanjo prejel nagrado Baillieja Gifforda za stvarno knjigo leta, nagrado Jewish Quaterlyja, nagrado Prix Montaigne, britansko literarno nagrado za najboljšo neleposlovno knjigo, bila pa je proglašena tudi za Guardianovo zgodovinsko knjigo leta.

Honoré de Balzac: Dekle z zlatimi očmi

Zbirka novel o kapitalizmu, umetnosti in drugih čezčloveških mukah, ki nas obsedajo.

Honoré de Balzac (1799–1850) ni samo kralj romanopiscev (roi des romanciers), kot ga je ob neki priložnosti označil poklicni tovariš in prijatelj Stendhal, temveč tudi mojster novele, kratke zgodbe in pripovedi. Napisal je najmanj 44 krajših pripovednih besedil, ki skupaj z romani tvorijo zapleteno, fantazmagorično strukturo Človeške komedije.

Tokratni izbor prinaša osem novel in zgodb, večina med njimi pa doslej še ni bila prevedena v slovenščino. Urednik Janez Pipan se je pri izboru omejil na dve tematski področji: denar ali kapitalizem in umetnost, natančneje posameznikovo čez človeško muko, da bi ustvaril absolutno, popolno in večno umetnino. Junakinje in junaki Balzacovih novel pa niso obsedeni samo z denarjem in hrepenenjem po lepoti, temveč jih preganjajo tudi demoni erosa, neizživete seksualnosti ter negotove, fluidne in s temnim tanatosom zaznamovane spolne (ne)identitete.
Knjiga prinaša naslednje novele in pripovedi: Dekle z zlatimi očmi, Gobseck, Nucingen, Neznana mojstrovina, Gambara, Massimilla Doni, Pierre Grassou in Sarrasine, v dodatku pa še znameniti Balzacov Predgovor k Človeški komediji, ki razkriva avtorjeva nekoliko šokantna politična stališča. To je drugačen Balzac, kot ga poznamo iz romanov, to je, lahko rečemo, Balzac v svojem bistvu, saj je v teh zgodbah segel najgloblje vase.

Jodi Picoult: Želim si te ob sebi

Roman o vzdržljivosti človekovega duha v trenutku krize.

Avtorica uspešnice Nori med bo slovenske bralce tokrat navdušila z romanom Želim si te ob sebi, v katerem spremljamo Diano O'Toole. Diana je na pravi poti. Poročena bo še pred tridesetim letom, zadnjega otroka bo imela najpozneje pri petintridesetih in preselila se bo v predmestje New Yorka, ves čas pa se bo vzpenjala po poklicni lestvici v neusmiljenem dražbenem svetu umetnin.

Jodi Picoult (1966) je priznana ameriška avtorica, ki je napisala že 29 romanov. Njena dela, vsa prevedena v številne jezike, največkrat raziskujejo kompleksne človeške odnose. Vsi njeni romani so se ob izidu uvrstili na prvo mesto lestvice najbolj priljubljenih knjig časopisa The New York Times.

Kenneth Grahame: Veter v vrbju.

Najslavnejša angleška knjiga za otroke, ki bo očarala tudi odrasle.

Škotski pisatelj Kenneth Grahame je svoje najbolj znano delo z naslovom Veter v vrbju, namenjeno otrokom, napisal leta 1908, ko se je predčasno upokojil kot sicer uspešen bankir. V njej so zbrane in dopolnjene zgodbe, ki jih je avtor pripovedoval svojemu sinu Alastairju za lahko noč. Knjiga je najslavnejša angleška knjiga za otroke in zato tudi večkrat predelana za oder, film, televizijo in radio.

Čeprav jo je avtor namenil predvsem otrokom, jo radi berejo tudi odrasli, saj skozi dogodivščine junakov iz živalskega sveta – krta, vodne podgane, žabca, jazbeca in drugih – hvali in slavi prijateljstvo, naravo, dom, trenutke preprostih užitkov v življenju, ki jih oplemeniti tudi s hudomušnostjo.

Bi radi spoznali podgano, krta in jazbeca, ki skušajo rešiti iz ječe krastačo, kamor jo pripelje njena obsedenost z avtomobili? Prijateljstvo med ljubeznivimi živalmi in njihova pogumna dejanja lahko premagajo vse ovire! Mar res? 

VIR: Beletrina