Gospodarska zbornica Slovenije je 29. januarja 2026 gostila tradicionalni Dan najboljše prakse, ki je v ospredje postavil konkretne rešitve za izzive sodobne proizvodnje. Konferenca, ki jo organizira GZS - Zbornica elektroindustrije v sodelovanju z ostalimi industrijskimi združenji, je dokazala, da slovenska podjetja ne le sledijo trendom digitalizacije, temveč jih z dobrimi praksami tudi aktivno soustvarjajo. A kot je pokazal letošnji dogodek, tehnologija sama po sebi ni dovolj – v središču industrije prih

Gospodarska zbornica Slovenije je 29. januarja 2026 gostila tradicionalni Dan najboljše prakse, ki je v ospredje postavil konkretne rešitve za izzive sodobne proizvodnje. Konferenca, ki jo organizira GZS - Zbornica elektroindustrije v sodelovanju z ostalimi industrijskimi združenji, je dokazala, da slovenska podjetja ne le sledijo trendom digitalizacije, temveč jih z dobrimi praksami tudi aktivno soustvarjajo. A kot je pokazal letošnji dogodek, tehnologija sama po sebi ni dovolj – v središču industrije prihodnosti ostaja človek, njegovo kritično razmišljanje in sposobnost sodelovanja.

»Industrija danes temelji na vse bolj premišljenem odločanju, ki sloni na podatkih,« je uvodoma poudarila generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal. Izpostavila je strateški pomen programa Made in Slovenia 2035, v okviru katerega slovenska podjetja načrtujejo za več kot 19,2 milijarde evrov investicij, kar predstavlja enega večjih razvojnih impulzov v našem gospodarstvu. »Ta izjemen potencial moramo izkoristiti z vlaganji v avtomatizacijo, integracijo umetne inteligence in nove tehnologije. Ker v našem prostoru še vedno primanjkuje dobrih praks, je današnje povezovanje več industrijskih panog ključno za prenos znanj, ki te investicije pretvarjajo v rezultate,« je še dodala Nahtigal.

Direktorica Zbornice elektroindustrije, Andreja Hlišč, je izpostavila, da štirinajstletna tradicija dogodka potrjuje potrebo po vsebini, ki ne ostaja samo pri teoriji. »Tukaj smo, da odgovorimo na vprašanja, kako ostati konkurenčni in kako dobre prakse in rešitve smiselno prenesti v svoje okolje,« je dejala Hlišč. Pri tem je izpostavila pomen iskrenosti pri izmenjavi izkušenj: »Cilj je spoznati ne le tisto, kar je delovalo, ampak tudi, kje so bile ovire in kaj bi danes naredili drugače.«

Osrednji del konference se je začel z edinstvenim vpogledom v insektno industrijo. Mag. Rok Koren, iz podjetja Siemens d.o.o. in dr. Lukas Pacak, AXIOM TECH d.o.o., sta predstavila, kako digitalni modeli optimizirajo investicije še preden se proizvodnja dejansko začne, kar drastično zmanjšuje tveganja in stroške zagona proizvodnje. »Povezava fizičnega in digitalnega sveta prek digitalnih dvojčkov omogoča dvig kakovosti projektov v najzgodnejših fazah investicij, da odpravimo napake že na začetku življenjskega cikla projekta,« je bil jasen mag. Rok Koren. Dr. Lukas Pacak pa je dopolnil, da digitalni modeli podjetjem omogočajo pogled v prihodnost, vendar ne nadomeščajo izkušenj, temveč jih dopolnjujejo.

V okrogli mizi na temo podatkovno vodene prihodnosti industrije so svoja videnja soočili ključni akterji slovenskega gospodarstva. Mateja Lavrič, direktorica Qlector d.o.o., vidi še veliko priložnosti za izboljšave podatkovnega vodenja industrije in poudarja, da je pri vpeljavi umetne inteligence ključna kvaliteta podatkov. »Podatki so premoženje podjetja,« je dejala, »in tako kot v podjetjih v tujini, bi tudi pri nas potrebovali več »podatkovnih skrbnikov« oz. data managerjev.« Izpostavila je, da z UI prvič v zgodovini avtomatiziramo umsko delo, kar prinaša nove vrste odgovornosti in kulturne spremembe. Marko Štefančič, pomočnik direktorja GZS za digitalizacijo, je opozoril, da imamo v podjetjih ogromne količine podatkov, a premalo podatkovno vodenega odločanja. Po njegovih besedah ključen problem ostaja povezovanje različnih standardov in zaprtih sistemov. Izpostavil je tudi vlogo novega Kompetenčnega centra za UI na GZS in izzval mnenje, da so podatki neprecenljivi.

Doc. dr. Branka Viltužnik, direktorica za izboljšanje poslovne učinkovitosti AquafilSLO d.o.o., se strinja, da podjetja pogosto nimajo širine pogleda: povezujejo posamezne sklope podatkov, redko pa jih združijo v celovit ekosistem procesov. Je mnenja, da bo industrija prihodnosti zahtevala bistveno bolj kritično razmišljanje in presojo uporabnosti podatkov, ki jih imamo na voljo.

Dr. Tadeja Primožič Merkač, direktorica za kakovost, trajnost in korporativno vodenje SIJ d.d., iz lastnih izkušenj ugotavlja, da so podatki temelj sodobnega poročanja – kdor obvladuje podatke, nima težav s skladnostjo in zakonodajnimi zahtevami. »Žal pa v podjetjih velja, da je UI domena IT oddelka. Ukvarjati se moramo s tem, kako jo pripeljemo v domeno posla, sicer željenega učinka ne bo,« je dejala. Nuša Bremec, nominiranka za Inženirko leta 2025, je pri vpeljavi UI v podjetjih izpostavila medgeneracijski prenos znanja in pomen razvoja kadrov. »Primanjkuje nam mladih, ki bi znanje digitalizacije prenesli v proizvodnjo,« pravi Bremec.

Posebno dimenzijo je dogodku dodal antropolog prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani), ki je s svojim pronicljivim pristopom opomnil, da bo v industriji prihodnosti človečnost ostala nenadomestljiva. »Algoritmi človečnosti pa se oblikujejo doma, v šolah in v družbi,« je poudaril dr. Podjed. Njegova vizija je optimistična: v času revolucije UI bomo ohranili službe, a upa, da nam bo omogočeno delati manj in predvsem delati dobro. Izziv za menedžerje v letu 2026 tako ni le nakup programske opreme, temveč gradnja organizacijske kulture, kjer tehnologija služi človeku.

Srce konference je bila predstavitev osmih dobrih praks, ki so prikazali raznolikost uporabe naprednih digitalnih tehnologij v slovenski industriji.

Jaka Leban je ponosen na dvig inovacijske kulture v podjetju HIDRIA d.o.o., ki pospešil razvoj rešitev strojnega učenja. Poseben preboj je podjetje doseglo z drastičnim skrajšanjem časa kalibracije žarilnih svečk. Poudaril je, da: »Umetna inteligenca ni več finančna dilema, temveč dilema vizije – brez UI razvoj ne bo več mogoč.«

Nina Grom (CULMIUM d.o.o.) in Štefan Volk (Iskra ISD d.o.o.) sta predstavila, kako so v podjetju Iskra ISD z uporabo naprednih analitičnih metod optimizirali brizganje plastike in izboljšali deformacije izdelkov. Ključ je bil v boljši interpretaciji podatkov in razumevanju vpliva orodja na končni izdelek, kar je zmanjšalo napake in povečalo kakovost.

Peter Žust iz podjetja Poclain Hydraulics d.o.o. je hvaležen, da mu je učenje programskega jezika med študijem za strojništvo pomagalo premagati kompleksne izzive v proizvodnji. V podjetju so  se odločili v slogu vibe coding-a razviti lastno aplikacijo za upravljanje NC programov. Trend razvoja Žust vidi v pristopu “ustvari si, kar potrebuješ”.

Jernej Polič je opisal postopek prenove procesov planiranja v podjetju Kontron d.o.o., v sodelovanju z Blažom Svilanom, Lean Scheduling Europe d.o.o. Polič je poudaril pomen izbire prave ekipe in ustvarjanja okolja, ki omogoča spremembe. Svilan pa je opozoril na pomembnost čistih podatkov: “Kakovost podatkov je kritična za grajenje zaupanja v podatke.” Ob tem je pohvalil podjetniško kulturo v Sloveniji, a izpostavil, da je agilnost procesov še vedno šibka.

Blaž Jakopin iz podjetja PRIOT d.o.o. je predstavil vpeljavo sistema z digitalnimi dvojčki v betonarni, kjer majhna odstopanja v procesih neposredno vplivajo na profitabilnost. Rešitev omogoča prehod od razpršenih podatkov do nadzora kakovosti, pospeši vzorčenje, ohrani zgodovino materialov v podjetju ter predstavlja učinkovito zamenjavo za papirno poslovanje.

Novartis d.o.o. se sooča s tipičnim izzivom globalnih podjetij – integracijo številnih sistemov. Matic Rems je izpostavil kako jim je implementacija aktivnega energetskega upravljanja prinesla konkurenčno prednost, hkrati pa omogočila tesnejše sodelovanje z lokalnimi dobavitelji, kar je izpostavil kot pomembno strateško vrednost.

Tudi veliko podjetje Paloma d.d. je z uvedbo popolnoma avtomatiziranega skladišča zagotovilo boljši izkoristek prostora in hitrejši tok materialov skozi tovarno, kar dviga konkurenčnost. Jure Pepevnik je v predstavitvi izpostavil vpliv novih tehnologij na zaposlene: »Tehnologijo smo zaposlenim približali na razumljiv način, da olajša, ne otežuje dela.«

Bojan Šinkovec iz podjetja DEMETRA Lean Way d.o.o. pa je kot dobro prakso predstavil standardizirano reševanje problemov kot temelj nenehnih izboljšav. Opozoril je tudi na zapostavljeno področje vodenja kompetenc, ki je pogosto izvor neučinkovitosti. “Če mislite, da imate vzpostavljen dober proces, ga digitalizirajte in hitro boste našli probleme. Vsak problem pa je priložnost za učenje,” je sklenil.

Dogodek se je zaključil s podelitvijo nagrade za najboljšo prakso leta 2026 po izboru občinstva. Naziv sta prejeli podjetji Kontron d.o.o. in Lean Scheduling Europe d.o.o. za njuno prenovo procesov planiranja.

14. Dan najboljše prakse je organizirala GZS – Zbornica elektroindustrije v sodelovanju z Združenjem kovinske industrije, Združenjem kovinskih materialov in nekovin, Združenjem kemijske industrije ter Združenjem za informatiko in telekomunikacije.

VIR: GZS