V albanski prestolnici je danes potekal slovensko-albanski poslovni forum, ki so ga organizirali Inštitut za strateške rešitve (ISR), Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tirani in javna agencija SPIRIT Slovenija.

Tirana, 5. februarja – V albanski prestolnici je danes potekal slovensko-albanski poslovni forum, ki so ga organizirali Inštitut za strateške rešitve (ISR), Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tirani in javna agencija SPIRIT Slovenija. Dogodek je povezal vodilne predstavnike slovenskega in albanskega gospodarstva ter ključne institucionalne deležnike z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja in odpiranja novih poslovnih priložnosti v državi, ki je med najnaprednejšimi kandidatkami za vstop v EU do leta 2030.

Med udeleženci so bili Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Tedo Djekanović, izvršni direktor področja Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav, Samo Kastelic, član uprave Intereurope, Aleš Ugovšek, direktor M Sore, Sergej Simoniti, direktor Coface Slovenija in vodja področja Adriatic, Alban Zusi, soustanovitelj in predsednik skupine AZ, ter Arben Shkodra, generalni sekretar albanskega nacionalnega gospodarskega sveta. Osrednji poudarek foruma je bil namenjen vzpostavljanju dolgoročnih partnerstev, pri čemer je podpis memoranduma o sodelovanju med SPIRIT Slovenija in albansko investicijsko-razvojno agencijo AIDA začrtal okvir za nadaljnje poglabljanje bilateralnih odnosov.
SPIRIT Slovenija je ob tej priložnosti v Tirano pripeljal tudi predstavnike 12 slovenskih podjetij v okviru dvodnevne gospodarske delegacije, namenjene vzpostavljanju neposrednih poslovnih stikov, razumevanju lokalnega poslovnega okolja in identifikaciji konkretnih priložnosti na albanskem trgu.

Zakaj je zdaj pravi trenutek

Albanija je v zadnjem letu odprla vseh šest sklopov pogajalskih poglavij v okviru približevanja  EU-ju in si zastavila ambiciozen cilj, da tehnična pogajanja zaključi do konca leta 2027. Slovenija albansko pot v EU aktivno podpira, slovenska podjetja pa na forum prinašajo več kot dvajset let izkušenj na evropskem enotnem trgu. Na to je v uvodnem nagovoru spomnil Jakob Štunf, veleposlanik Republike Slovenije v Tirani, ki je opozoril, da se je mednarodni red v zadnjih letih korenito spremenil in da vstopamo v obdobje, v katerem prevladujejo izrazito transakcijski odnosi, ne več ustaljena pravila. “Če želimo govoriti jezik moči, moramo najprej zgraditi močno gospodarstvo,” je dejal in dodal, da so v trenutnih geopolitičnih razmerah ključni hitrost, odločnost in konkretno povezovanje podjetij na obeh straneh.

Direktor ISR Tine Kračun je ob tem poudaril, da je v času globalne nestabilnosti toliko bolj pomembno poglabljati vezi z državami v regiji. Slovenija in Albanija ležita na stičišču pomembnih globalnih logističnih koridorjev, kar po njegovih besedah odpira priložnosti za tesnejše regionalno sodelovanje. “Prizadevati si moramo za vključitev Albanije in preostalega Zahodnega Balkana v skupni gospodarski prostor znotraj EU, s čimer bomo krepili gospodarsko rast, življenjske pogoje ter mir in stabilnost.” Namestnik ministra za gospodarstvo in inovacije Enkelejd Musabelliu pa je poudaril, da Albanija ohranja močan zagon v pristopnem procesu, pri čemer bo do junija pravni okvir za poslovanje v celoti usklajen z evropskim. “Podjetja bodo v Albaniji našla enake pogoje za poslovanje kot doma.”

Neizkoriščen potencial v storitvah

Čeprav v Albanijo trenutno izvaža manj kot 400 slovenskih podjetij, uvaža pa zgolj 64 podjetij, podatki kažejo, da je potencial sodelovanja bistveno večji, kot bi sklepali iz obsega obstoječih tokov. Na to je v uvodni analitični predstavitvi opozoril Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja pri ISR, ki je izpostavil, da obstoječa struktura menjave ponuja jasen prostor za nadgradnjo in poglobitev gospodarskih odnosov.

Na podlagi zadnjih celovitih svetovnih trgovinskih podatkov iz leta 2022 je predstavil koncept gospodarske gravitacije, po katerem se trgovina praviloma steka k večjim in bližjim trgom. A prav primer Slovenije in Albanije kaže, da lahko strateška bližina, sektorska komplementarnost in institucionalni okvirji presežejo omejitve klasičnih ekonomskih modelov. V predelovalni industriji je albanski izvoz v Slovenijo presegel napovedi za 22 odstotkov, slovenski izvoz v Albanijo pa za pet odstotkov. Še izrazitejša so odstopanja v kmetijstvu, kjer je albanski izvoz v Slovenijo presegel pričakovanja za 41 odstotkov, slovenski izvoz v Albanijo pa za 23 odstotkov.

Prav ta neskladja med modeli in realnostjo kažejo, da se sodelovanje med državama že razvija hitreje, kot bi bilo statistično pričakovano. Hkrati pa razkrivajo tudi, kje se skriva naslednji korak, v storitvah, kjer obe državi zaostajata za napovedmi in kjer ostaja največ neizkoriščenega potenciala. “Če nam uspeva v kmetijstvu in predelovalni industriji, nam mora tudi v storitvah.”

Rastoč trg, nove priložnosti

Direktorica AIDA Laura Saro je orisala širšo sliko albanskega gospodarstva, katerega realna rast BDP je v tretjem četrtletju 2025 dosegla 3,75 odstotka in bila razpršena po vseh panogah. Med strateškimi sektorji z največjim razvojnim potencialom je izpostavila energetiko, rudarstvo in turizem, ki po podatkih Svetovnega turističnega barometra beleži več kot 80-odstotno rast. V tem kontekstu tudi obseg slovenskih naložb v Albaniji vztrajno narašča in je v tretjem četrtletju 2025 dosegel 48 milijonov evrov.

Da se ti trendi že prevajajo v konkretne gospodarske tokove, je v nadaljevanju potrdila tudi Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija. Obseg blagovne menjave med državama se je v zadnjem desetletju potrojil in leta 2024 dosegel 108 milijonov evrov, neposredne tuje naložbe iz Slovenije v Albanijo pa so se lani povečale za več kot 30 odstotkov. “Slovenija v Albanijo ne prihaja le kot članica Evropske unije, temveč kot praktična partnerica z izkušnjami iz pristopnega procesa, močnim inovacijskim potencialom ter jasnim poudarkom na izvedbi in rezultatih.”

Finančni in zavarovalniški sektor v ospredju

Albanska evropska pot po mnenju sogovornikov na prvem panelu dogodka ustvarja okno priložnosti, ki se v finančnem sektorju odpira hitreje kot drugod. Ta pogled je skozi izkušnjo vodilne regionalne banke predstavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ki je poudaril, da naslednji dve leti prinašata močan naložbeni potencial. “Gre za državo z izrazito razvojno ambicijo in jasno usmeritvijo v preobrazbo – priložnosti so velike, a zahtevajo resen, strateški pristop.” NLB je druga največja banka na Kosovu in v Srbiji ter med tremi največjimi posojilodajalci v vseh državah Zahodnega Balkana, kar ji omogoča vpogled v dinamiko naložbenih tokov in finančnih potreb v regiji. Prav zaradi te vpetosti vidi največji potencial v širjenju storitvenih dejavnosti, zlasti na področju financiranja, kjer bi lahko neposredne tuje naložbe v Albaniji v prihodnjih letih izrazito narasle.

Ko se gospodarstvo odpira in se povečujejo tokovi neposrednih tujih naložb, se glede na razvojni potencial trga odpirajo priložnosti za uvajanje naprednih in specializiranih zavarovalnih rešitev. Tedo Djekanović, izvršni direktor področja Upravljanje odvisnih družb Skupine Triglav, je poudaril, da lahko Triglav kot največja zavarovalno-finančna skupina v regiji z mednarodnimi izkušnjami, uveljavljenimi standardi in dolgoletnim razumevanjem regionalnih trgov pomembno prispeva k nadaljnji profesionalizaciji in modernizaciji zavarovalnega sektorja v regiji. Ob tem je izpostavil pomen sodelovanja z lokalnimi partnerji ter spoštovanja značilnosti poslovnega okolja, ki temeljijo na odnosih in zaupanja. »Za uspešen razvoj trga so ključni stabilno regulativno okolje, večja transparentnost in dostop do kakovostnih tržnih podatkov, saj ti dejavniki krepijo zaupanje investitorjev in pospešujejo profesionalizacijo,« je še pojasnil.

Razprava je z albanske strani poudarila, da je uspešen vstop na trg predvsem vprašanje realnih pričakovanj in zaupanja. Arben Shkodra, generalni sekretar albanskega nacionalnega gospodarskega sveta, je opozoril, da na albanskem trgu ni prostora za napačne predpostavke ali bližnjice zunaj uradnih kanalov ter da je podcenjevanje lokalnih podjetnikov ena pogostejših napak tujih vlagateljev.

“Albanska podjetja imajo bogate izkušnje in jih je treba obravnavati kot enakovredne partnerje, ne zgolj kot podizvajalce.” Na tej osnovi je Alban Zusi, soustanovitelj in predsednik Skupine AZ, dodal, da se ob vzpostavitvi zanesljivega in zaupanja vrednega partnerstva odpre tudi prostor za delitev znanja in skupno rast. Kot eno ključnih prednosti Skupine AZ je izpostavil njeno močno regionalno umeščenost, saj je tesno povezana s trgi Severne Makedonije, Kosova in Črne gore, zaradi česar Albanijo vidi kot naravno vozlišče za vzpostavljanje regionalnih mrež, kjer lahko podjetja združujejo zmogljivosti in od tu oskrbujejo širši zahodnobalkanski trg.

Pogled podjetij na razvoj albanskega trga

Drugi in hkrati sklepni panel foruma je ponudil pogled podjetij, ki so na albanskem trgu prisotna že dalj časa in svoje odločitve opirajo na konkretne izkušnje. Samo Kastelic, član uprave Intereurope, podjetja, ki v Albaniji deluje od leta 2009, je vidi trenutna pristopna pogajanja kot pomembno priložnost za nadaljnjo rast in krepitev prisotnosti na trgu. “Vstop Albanije v Evropsko unijo bo prinesel tudi spremembe v jadranskih in srednjeevropskih prometnih koridorjih, z jasnim ciljem iskanja hitrejših in stroškovno učinkovitejših poti za pretok blaga.”

Da se z razvojem trga hkrati povečuje tudi pomen zaupanja in preglednosti, je izpostavil Sergej Simoniti, direktor podružnice Coface Slovenija in vodja področja Adriatic, ki upravlja obsežno globalno bazo podatkov o podjetjih in trgih ter s tem podpira mednarodno poslovanje. “V interesu obeh strani je deljenje zanesljivih in točnih podatkov, saj se tako gradi zaupanje in ustvarja varnejše okolje za mednarodno poslovanje,” je dejal. Poudaril je, da lahko albanska podjetja k večji preglednosti in kakovosti podatkov prispevajo predvsem z organiziranjem znotraj gospodarskih in panožnih združenj.

Izkušnjo proizvodnega podjetja je predstavil tudi Aleš Ugovšek, direktor podjetja M Sora, ki je v Albaniji prisotno od leta 2011. Poudaril je pomen dolgoročnih odnosov, delitve znanja in poguma pri vstopu na trg, ki ga je ocenil kot zelo perspektivnega. Podjetje je v Albaniji ustvarilo 4,5 milijona evrov prihodkov, ob tem pa po njegovih besedah nadaljuje z rastjo in širitvijo prisotnosti. Kot eno ključnih priložnosti je izpostavil gradbeni sektor, kjer vidi izrazit potencial za nadaljnji razvoj

Na nove priložnosti je opozoril tudi Adrian Shehu, direktor podjetja TCN, ki je poudaril, da se z aktualnimi geopolitičnimi razmerami in krepitvijo obrambnih zmogljivosti v Evropi odpirajo nova področja sodelovanja, ki postajajo vse pomembnejša prioriteta Evropske unije. Po njegovih besedah lahko Albanija v tem procesu veliko pridobi prav skozi sodelovanje s Slovenijo, ki že razpolaga z znanjem in izkušnjami pri evropskih postopkih. “To je priložnost za obe državi, saj lahko Slovenija prispeva svoje zmogljivosti, skupaj z albanskimi podjetji pa postanemo konkurenčnejši in bolj prodorni na evropskem trgu in širše.

Erik Akse z Inštituta za oceno, nizozemskega podjetja, prisotnega v Albaniji, je dejal, da je javna uprava danes v veliki meri digitalizirana, saj večino postopkov opravlja na daljavo. “Ko ljudem povem, da vse svoje delo opravim prek spleta, mislijo, da se šalim.” Ob tem pa opozarja, da pri zahtevnejših postopkih javna uprava še vedno potrebuje nadgradnjo notranjih procesov, zlasti v t. i. back-office delu, da bi lahko vlagateljem in podjetjem zagotavljala celovite in pravočasne storitve. Po njegovih besedah bo z nadaljnjo rastjo naložb in intenzivnejšimi investicijskimi tokovi tudi ta del uprave postopoma sledil razvoju.

Po zaključku foruma so udeleženci izkoristili priložnost za dvostranska srečanja in odpravili na ogled podjetja M Sora, kjer so se seznanili z delovanjem podjetja ter priložnostmi in izkušnjami na albanskem trgu. 

VIR: Inštitut za strateške rešitve