Kmetijski sektor se v zadnjem desetletju sooča z izrazitimi strukturnimi izzivi: pomanjkanjem delovne sile, naraščajočimi stroški energije, potrebami po trajnostni rabi tal ter zahtevami za zmanjšanje okoljskega odtisa. Podobno kot v drugih industrijah so tudi v kmetijstvu avtomatizacija, elektrifikacija in digitalizacija postale osrednji tehnološki trend, ki preoblikuje način pridelave.

Avtomatizacija kot osrednji gradnik prihodnjega kmetijstva

Kmetijski sektor se v zadnjem desetletju sooča z izrazitimi strukturnimi izzivi: pomanjkanjem delovne sile, naraščajočimi stroški energije, potrebami po trajnostni rabi tal ter zahtevami za zmanjšanje okoljskega odtisa. Podobno kot v drugih industrijah so tudi v kmetijstvu avtomatizacija, elektrifikacija in digitalizacija postale osrednji tehnološki trend, ki preoblikuje način pridelave. Avtonomni traktorji, robotske platforme in modularni agroroboti, opremljeni z naprednimi senzorji in metodami umetne inteligence, postajajo ključni del prihodnjih agroekosistemov. Avtonomni stroji z naprednimi senzorji, električnim pogonom in modularno zasnovo niso več le koncept – postajajo realnost. Med vodilnimi globalnimi rešitvami so tiste, ki jih razvijajo veliki proizvajalci, a tudi inovativna manjša podjetja, kar dokazuje, da je tehnološki preboj mogoč tudi lokalno. V Evropi in tudi v Sloveniji se pojavljajo prvi primeri uporabnih agrorobotov. Slovenija z vključitvijo v nacionalni projekt IRP 38 Robot4Plants, ki poteka na Kmetijskem inštitutu Slovenije, prvič aktivno vstopa v obdobje avtonomne poljske mehanizacije. V nadaljevanju predstavljamo tehnično zasnovo, arhitekturo senzorjev, energijske sisteme in možnosti integracije štirih najsodobnejših avtonomnih platform ter vrednotimo njihov potencial v kontekstu slovenske pridelave.

Fendt Xaver GT

Fendt Xaver GT predstavlja napredno modularno platformo za avtonomna opravila v zelenjadarskih posevkih in specializiranih kulturah. Koncept temelji na namenskem sistemskem traktorju z dvema priklopnima mestoma ter prilagodljivo širino koloteka.

• Tehnične značilnosti
• Masa: ~3.000 kg
• Pogon: serijsko-hibridni (25 kW dizelski generator, 48 V + 9 kWh baterija)
• Pogon koles: električni, individualno gnana kolesa
• Dvižna sistema: mid-mount in zadnji tritočkovni priklop, oba do 2 000 kg
• Širina koloteka: 1,5 / 1,8 / 2,0 / 2,25 m
• Medosna razdalja: 3,4 m
• Oddaljenost od tal: 50 cm
• Hitrost: do 10 km/h
• Krmiljenje: Ackermann, 4WS, crab-steer
• Senzorika: LiDAR, kamere, geofencing, algoritemska prepoznava rastlin
• Digitalno upravljanje: FendtONE

Uporabna vrednost

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2026

Avtor:
dr. Blaž Germšek

VIR: https://elektrotehniska-revija.si/