V Inštitutu Razvojnik opozarjamo, da slabšanje konkurenčnosti Slovenije – kar potrjuje tudi nizka uvrstitev na lestvici IMD (46. mesto) – ni naključje. Gre za posledico dolgotrajno nepredvidljivega poslovnega okolja in neustreznega davčnega sistema. Takšno okolje zavira investicije podjetij, zlasti v tehnološko posodabljanje in prestrukturiranje, ki sta ključna za dolgoročno rast. Prav investicije v razvoj, tehnologijo in višjo dodano vrednost predstavljajo temeljni gospodarski motor države.

• Slovenija mora izkoristiti interventni zakon kot priložnost za ponovni zagon gospodarske rasti, sicer tvega dolgoročno poslabšanje blaginje.
• Predlagani ukrepi lahko ob ustrezni nadgradnji okrepijo investicije, produktivnost in konkurenčnost ter ponovno spodbudijo gospodarsko aktivnost.
• Davčne razbremenitve morajo biti po obsegu, načinu in časovnici usklajene z rebalansom proračuna ter ukrepi za učinkovitejšo porabo, da se zagotovi stabilnost javnih financ. 

Da bi Slovenija ohranila blaginjo, mora spodbuditi prav to investicijsko aktivnost. Brez nje ni mogoče doseči višje produktivnosti, kakovostnih delovnih mest in stabilnih javnih financ. Razprava o davčnih razbremenitvah zato ni vprašanje koristi za posamezne skupine, temveč ustvarjanja pogojev, v katerih podjetja več vlagajo, rastejo in s tem dolgoročno prispevajo k višjemu življenjskemu standardu vseh. 

Predlog interventnega zakona, ki so ga ta mesec vložile tri parlamentarne stranke, naslavlja del teh težav. Njegovo izhodišče je pravilno: zmanjšati je treba obremenitve, ki zavirajo delo, investicije in produktivnost. To lahko ustvari bolj spodbudno okolje za podjetništvo in razvoj. Ob tem pa je treba biti realen: pozitivni učinki razbremenitev se pokažejo šele čez čas, medtem ko se izpad prihodkov v proračunu pojavi hitro. Zato morajo biti ukrepi skrbno načrtovani. 

Razbremenitve morajo spremljati odgovorne javne finance 

V Inštitutu Razvojnik poudarjamo, da morajo biti davčne razbremenitve usklajene z rebalansom proračuna in jasnim fiskalnim načrtom. Ta mora pokazati, kako bo država izpad prihodkov nadomestila – z boljšo porabo, jasnejšimi prioritetami in učinkovitejšim upravljanjem javnih sredstev. Ključni izziv Slovenije ni samo, koliko država porabi, temveč kako učinkovito porablja. Pogosto se zgodi, da se ob povečevanju ene postavke druge ne zmanjšajo, zato primanjkljaj raste tudi v obdobjih visokih prihodkov. Z bolj premišljenim upravljanjem javnih financ je mogoče v srednjem obdobju uravnotežiti proračun tudi ob davčnih razbremenitvah. To potrjujejo tudi analize Inštituta Razvojnik, hkrati pa to lahko vsak preveri tudi s proračunskim simulatorjem Inštituta Razvojnik, ki omogoča preizkušanje različnih kombinacij davkov in porabe ter prikazuje njihove učinke do leta 2030. 

Zato pozivamo odločevalce, da natančno pregledajo proračunske izdatke in pripravijo jasen načrt za omejevanje prekomerne porabe. Hkrati je treba povsod, kjer je to mogoče, odločno pospešiti digitalizacijo in avtomatizacijo procesov. Tako je mogoče doseči ne le občutne prihranke, temveč tudi hitrejše izvajanje postopkov in boljšo razporeditev kadrov v javnem sektorju, da bodo lahko opravljali storitve z višjo dodano vrednostjo za prebivalce in gospodarstvo. 

Direktorica Inštituta Razvojnik Sonja Šmuc ob tem poudarja: »Da bi dolgoročno ohranili in izboljšali življenjski standard, moramo najprej zagotoviti rast. Predlog interventnega zakona je pomemben signal v smeri razbremenitve, vendar brez hkratne višje učinkovitosti javne porabe in jasnega načrta za stabilnost javnih financ ne more dati polnega učinka.« 

Interventni zakon je zato treba razumeti kot del širšega razvojnega premika, ki zahteva intenzivno ukvarjanje politike z ustvarjanjem pogojev za rast. Slovenija ima dobre temelje, vendar brez odločnih, premišljenih in fiskalno odgovornih ukrepov tvega nadaljnje zaostajanje. 

Osnovne informacije | Inštitut Razvojnik 

Inštitut Razvojnik je slovenski think tank, ki deluje kot neodvisna analitično-raziskovalna platforma za oblikovanje boljših javnih politik in reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Temelji na načelih neodvisnosti, analitičnosti, liberalnosti in transparentnosti, vse analize in orodja pa so javno dostopni. 

Njegovo poslanstvo je prispevati k sprejemanju bolj premišljenih odločitev, ki krepijo družbeno blaginjo in dobrobit ljudi. Vizija inštituta je Slovenija z višjim življenjskim standardom, večjo samostojnostjo ljudi ter vključujočo in odporno družbo. 

Inštitut vodi misel: 

»Dobre odločitve gradijo boljše življenje.« 

Þ     Spletna stran: www.razvojnik.si 

VIR: Inštitut Razvojnik