V izboru za 36. kresnika so med desetimi izbranimi romani tudi štiri dela Beletrine: Voranc Toneta Partljiča, Tam, kjer plešejo tulipani Irene Svetek, Ogenj Aleša Štegra in Obračun Kaje Teržan. Preostali nominiranci so še Kresničevje Ajde Bračič, Dete iz gozda Sergeja Curanovića, Obraz Vesne Lemaić, Trafikant Romana Rozine, Ušabti Agate Tomažič in Iz strasti Ivana Vogriča.

Kresnik, ki ga časnik Delo podeljuje od leta 1991, velja za najpomembnejšo slovensko literarno nagrado za roman in tradicionalno doseže vrhunec z razglasitvijo nagrajenca na kresni večer, 23. junija.

Čestitke vsem nominiranim avtorjem in avtoricam!Po izboru žirije, ki jo vodi Igor Bratož, letošnja deseterica odraža »široko tematsko obzorje slovenskega romanopisja« in potrjuje, da je »zdravje sodobnega slovenskega romana dobro«. Med izbranimi deli je pet avtoric in pet avtorjev, izbor pa vključuje tudi več prvencev, kar dodatno poudarja raznolikost in ustvarjalno vitalnost literarne krajine. Štiri nominacije Beletrine predstavljajo enega najvidnejših založniških dosežkov letošnjega izbora in potrjujejo našo zavezanost k razvoju vrhunske domače literature. Naši nominirani romani prinašajo raznolike pripovedne svetove.

Prva od Partljičevih dveh knjig, napisanih po motivih iz življenja pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca, se začne s pogrebom pozimi leta 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo, potem pa preide k mlademu Vorancu. Po tem, ko pobegne od revnega, a toplega doma, ga posrka prva svetovna vojna. Naposled dezertira iz avstro-ogrske vojske, se pozneje pridruži delavskim upornikom in postane eden od prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino, vendar vse podreja boju za družbeno solidarnost. V humorno obarvani ilegali skrbi za knjige in spravljanje tovarišev v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.

Po trilogiji kriminalnih romanov o tožilcu Miu Aurelliju se je Irena Svetek posvetila raziskovanju zgodbe lastne družine. V delu Tam, kjer plešejo tulipani z razkrivanjem usod žensk treh generacij prepleta dejstva in fikcijo. Začne se leta 1912 v mestu Vršac na srbsko-romunski meji. Družinska saga preigrava vprašanja preživetja, identitete in prenosa travm, v ospredje postavlja moč ljubezni in družinske vezi. »Vojne vihre, taborišča, pa tudi obdobja miru vplivajo na ljudi in gnetejo človeška življenja in nič drugače ni bilo z mojo družino, natančneje družino moje mame,« je povedala pisateljica.

Roman črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o eni od najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti, partizanki, poznejši predstavnici jugoslovanske vlade po svetu ter kustosinji in muzejski direktorici Štefki Cobelj - Zori. Njeno zgodbo preoblikuje v metaforo družbenih procesov 20. stoletja ter prehaja iz tretje v drugo in nato prvo osebo. »Celotnemu romanu, ki je roman Jugoslavije, roman revolucije, roman o tej osebi, je podloženo spraševanje, kaj jaz kot individuum leta 2025 sploh lahko o tem spregovorim. Kako lahko govorim o nekom, ki je živel pred mojim časom in ga nikoli nisem srečal,« je povedal Aleš Šteger.

Obračun je to, kar od njega pričakujete. V njem boste kot v vodni gladini ugledali sebe. Začne se kot kolaž razbitih spominov in sanj, kjer dialog z ribo, Krapom, z namenom razrešitve temeljnega konflikta prepleta notranji in zunanji svet. Iskanje dela, doma, ljubezni in smisla vodi v poetično-esejistični tok, ki doseže vrhunec v soočenju v sklepnem dialogu. Delo prežema ostra družbena – razredna in spolna – kritika, pripovedovalka pa v iskanju resnice in prizadevanj, da bi uzrla samo sebe, najde zatočišče v naravi, med drevesi in živalmi. 

VIR: Beletrina