Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK) in njihov dolgoletni partner ter zlati pokrovitelj Lidl Slovenija sta pripravila strokovni posvet, namenjen spodbujanju vključevanja otrok in mladih invalidov v športne aktivnosti.

Ljubljana, 23. april 2026 – Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK) ter njihov dolgoletni partner in zlati pokrovitelj Lidl Slovenija sta pripravila strokovni posvet, namenjen spodbujanju vključevanja otrok in mladih invalidov v športne aktivnosti. Dogodek je povezal ravnatelje, športne pedagoge, učitelje in strokovne delavce na osnovnih šolah, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju vključujočega športnega okolja. Predavatelji so skozi konkretne primere dobrih praks in izkušnje s terena osvetlil, kako lahko šport postane prostor enakih možnosti ter predstavili pristope za uspešno vključevanje mladih invalidov v šolske programe športa, izpostavili pomen zgodnje motivacije ter poudarili vlogo sodelovanja med šolami, starši in športnimi organizacijami. 

Program Postani športnik je pobuda, s katero si Zveza ŠIS-SPK in Lidl Slovenija dolgoročno prizadevata za sistemsko vključevanje mladih invalidov v šport. Poleg ozaveščanja o pomenu gibanja in enakih možnosti program gradi podporno okolje, v katerem lahko mladi razvijajo svoje potenciale, krepijo samozavest ter skozi šport vzpostavljajo socialne stike. Med ključnimi aktivnostmi so Paralimpijski tabori za družine, Paralimpijski šolski dnevi, Parafest na URI Soča ter projekt Odbito, pomemben del programa pa ostajajo tudi strokovni posveti, ki omogočajo prenos znanja in izkušenj v prakso. 

»Postani športnik ostaja eden ključnih programov za sistematično vključevanje mladih invalidov v šport na rekreativni in tekmovalni ravni. V zadnjih letih smo skupaj z Lidlom Slovenija naredili pomembne korake naprej, kar potrjujejo tudi konkretni rezultati in vse večje zanimanje za programe. Šport ostaja pomemben prostor za socializacijo, krepitev samozavesti in vključevanja v družbo,« je poudaril Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS – SPK. 

Več kot 230 otrok treniralo odbojko sede in spoznavalo parašport 

Primer dobre prakse spodbujanja enakosti in vključevanja vseh otrok in mladostnikov v športne aktivnosti, ne glede na telesne oviranosti ali gibalne sposobnosti, je projekt Odbito, pri katerem je letos, v drugi sezoni projekta, sodelovalo že 21 osnovnih šol in več kot 230 otrok. Učenci na sodelujočih šolah so se tekom šolskega leta, pod mentorstvom slovenske reprezentance v odbojki sede in šolskih športnih pedagogov, pripravljali na Lidlov turnir v odbojki sede – Odbito. Skozi treninge so spoznavali ta šport, primeren tako za invalide kot neinvalide, na zaključnem turnirju Odbito, ki je aprila potekal v Velenju, pa so se ekipe pomerile v športnem duhu. Zmago si je priborila Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini, drugo mesto je zasedla ekipa Osnovne šole Štore, tretje pa ekipa Osnovne šole Simona Jenka Kranj.   

Podrobnosti je na posvetu s prisotnimi delila, Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede in koordinatorka projekta Odbito. 

»Izjemno ponosna sem na projekt Odbito, s katerim smo začeli lani in letos že drugo leto zapored navdušili osnovnošolce ter jim približali parašport. Projekt je bil tokrat že kar velik zalogaj, saj se nam je pridružilo več kot dvakrat toliko šol kot lani. Prav zato je imela organizacijska ekipa ključno vlogo pri uspešni izvedbi zaključnega turnirja. Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja ter vsem šolam, ki so verjele v projekt in se nam pridružile v šolskem letu 2025/26,« je dejala Lena Gabršček. 

Šole si prizadevajo ustvarjati vključujoče okolje za mlade invalide 

Šole imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih invalidov v šport. Uspešne prakse so pogosto rezultat premišljenega načrtovanja, prilagodljivosti ter vzajemnega sodelovanja med učitelji, učenci in starši. Petra Filipič, profesorica športne vzgoje na OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, je predstavila, kako v športne aktivnosti uspešno vključuje invalidko Kornelijo. Poudarila je, da je največji izziv ustvariti okolje, v katerem se učenka počuti resnično sprejeta in enakovredno vključena v razredno skupnost. Pri tem je ključnega pomena socialna povezanost, spodbujanje otroka k preseganju lastnih meja ter opolnomočenje spremljevalcev, ki imajo pomembno vlogo pri vključevanju v športne dejavnosti. 

»Vsak otrok, ne glede na omejitve, potrebuje učitelja, ki vanj verjame bolj, kot sam verjame vase. Ko v ta proces vključimo tudi suverenega spremljevalca in podporno okolje, lahko otrok v športu resnično zacveti. Z jasnimi usmeritvami in sprotnimi informacijami spremljevalec pridobi samozavest in postane pomemben člen pri izvajanju športnih aktivnosti. Pri motivaciji učenke pa pomembno vlogo igrata igra ter personaliziran pristop, prilagojen njenim interesom in športnim vzornikom,« je poudarila Petra Filipič. Ob tem je izpostavila tudi pomen sodelovanja s starši, zdravniki in fizioterapevti, saj le usklajeno delovanje vseh vpletenih omogoča varno, spodbudno in učinkovito vključevanje otroka v šport. 

Svojo izkušnjo je predstavila tudi Anja Pečaver, pomočnica ravnateljice v Centru IRIS, Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzivo in svetovanje za slepe in slabovidne, kjer izvajajo prilagojene vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Poudarila je, da so športne in gibalne dejavnosti pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa, saj otrokom omogočajo celostni razvoj. Pri tem uporabljajo skrbno prilagojene športne vsebine, ki temeljijo na individualnem pristopu ali delu v manjših skupinah, ustrezni metodiki, uporabi prilagojenih pripomočkov ter ustvarjanju spodbudnega in varnega okolja. 

»Vključevanje slepih in slabovidnih otrok v šport mora temeljiti na individualiziranem, varnem in spodbudnem pristopu, ki upošteva njihove zaznavne posebnosti ter razvojne potrebe. Ključni pristopi vključujejo individualno prilagajanje, multisenzorično učenje, postopno uvajanje in ponavljanje, spodbujanje samostojnosti ter sodelovanje s starši in strokovnjaki. Pri vključevanju slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov v šport ostaja več izzivov. Med najpomembnejšimi so pomanjkanje prilagojenih športnih programov v širšem okolju ter omejeno število strokovno usposobljenih trenerjev in pedagogov. Izziv predstavljajo tudi materialne in prostorske omejitve, saj prilagojena oprema in delo v manjših skupinah zahtevata dodatna sredstva. Pogosto je pri vadečih prisoten tudi strah pred poškodbami, kar lahko zavira njihovo aktivno vključevanje v šport,« je dejala Anja Pečaver. 

Vključevanje mladih invalidov v šport zahteva sodelovanje 

Strokovni posvet je potrdil, da je vključevanje otrok in mladih invalidov v šport skupna odgovornost, ki zahteva sodelovanje, znanje in odprtost vseh vpletenih. Udeleženci so se strinjali, da so prav tovrstni dogodki ključni za izmenjavo dobrih praks in nadaljnji razvoj vključujočega športnega okolja, v katerem ima vsak otrok ali mladostnik priložnost za gibanje, razvoj in aktivno vključevanje v družbo. 

Več o programu Postani športnik: http://www.zsis.si/postanisportnik/     

VIR: Zveza za šport invalidov Slovenije