Osiromašeni uran je roman, v katerem se spomini in sanje stapljajo z digitalnimi rutinami in algoritmi nasilja.

 Andrej Tomažin: Osiromašeni uran

Osiromašeni uran je roman, v katerem se spomini in sanje stapljajo z digitalnimi rutinami in algoritmi nasilja. Na pejsažu sodobne Evrope, zaznamovane s premreženostjo družbe in sencami katastrofalnih dogodkov 21. stoletja, protagonist navigira skozi življenje na podeželju in razgrinja razpoke v lastni preteklosti, odnosih in svetu, v katerem se je pojmovanje bližine spremenilo. Tomažin natančno beleži, kako digitalne navade preoblikujejo intimnost, družino, prijateljstvo in ljubezen, ter razkriva, kako pri tem prihaja do kratkega stika med zaslonom in kožo, podatki in čustvi, resnico in njeno simulacijo. V osrčju pripovedi sta brezposelni oče in njegova petletna hčerka, ki poskušata po razpadu družine ponovno osmisliti svoj vsakdan, v ta odnos pa se vrivata preteklost, ki ju le stežka izpusti iz svojih krempljev, ter prihodnost, ki lebdi nad njima kot Damoklejev meč. V svetu zdravstvenih ustanov, spletnih pretočnih platform za odrasle in vonja po konjskem gnoju se bije bitka, v kateri sta na tnalo postavljena krhkost ljubezni in realnost starševstva.

Andrej Tomažin (1988) v svojih delih raziskuje prehajanja med človekom, jezikom in tehnologijo ter ustvarja svetove, kjer je meja med organskim in umetnim pogosto zabrisana. Njegov prvenec Stramorjevi koraki (2014) je bil nominiran za nagrado Slovenskega knjižnega sejma, sledili so roman Črvi (2016), zbirka kratke proze Anonimna tehnologija (2018), nominirana za nagrado Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko preteklega leta, in pesniška zbirka Izhodišča (2018). Tomažin velja za enega izrazitejših glasov sodobne slovenske literature, ki z drzno poetiko presega ustaljene pripovedne oblike. Živi in dela v Ljubljani.

Ashley Elston: Zmaga prva laž

Star pregovor se glasi, da zmaga prva laž. Ne nanaša se na tiste nedolžne laži, ki z jezika zletijo, še preden se zaveš, ampak na konkretno laž. Takšno, ki spremeni potek igre.
Spoznajte Evie Porter, na prvi pogled žensko s popolnim življenjem in prekrasnim zaročencem. V resnici pa je vse, kar veste o njej, le spretno oblikovana laž. Kot strokovnjakinja za prevare namreč vsakič v drugem mestu in novi vlogi izpolnjuje ukaze svojega skrivnostnega delodajalca, gospoda Smitha.Držati se mora strogih pravil: ne postavljaj vprašanj, ne navezuj stikov in ne delaj načrtov. V tem poslu štejejo najneznatnejše podrobnosti. Že ena sama nepazljivost jo lahko šteje uspeha in – življenja. Na lepem se v njenem dovršenem načrtu začnejo pojavljati motnje, in ko ji pot prekriža ženska s prav posebnim imenom, Lucca Marino, postane Evie jasno, da je Smithova igra postala osebna in smrtno nevarna. Ker se mreža laži začne šibiti pod lastno težo in prepreke postajajo nepremostljive, je postavljena pred težko odločitev: bo ubogala navodila ali tvegala življenje, da bi razkrila resnico? Zmaga prva laž je napet, inteligenten in nepredvidljiv triler o identiteti, zaupanju in preživetju – knjiga, ki jo boste odložili, šele ko obrnete zadnjo stran.

Ameriška pisateljica Ashley Elston z družino živi v Louisiani in velja za eno vodilnih imen sodobnega trilerja. Preden je stopila na literarno prizorišče, je delala kot asistentka fotografije, kar je močno vplivalo na njen slog izražanja – prizore pogosto najprej vidi in jih nato splete v napeto, ritmično pripoved. Čeprav je pisala že prej, je mednarodno prepoznavnost doživela s kriminalnim trilerjem Zmaga prva laž, ki je bil januarja 2024 izbran za knjigo meseca v klubu Reese’s Book Club in se povzpel na lestvico uspešnic New York Timesa.

Vladimir Arsenijević: Duhovi

Soočenje z duhovi preteklosti, ki odpirajo pot k razumevanju sedanjosti.

V romanu Duhovi, četrtem in sklepnem delu tetralogije Cloaca Maxima, Arsenijević raziskuje osebne in družbene travme sodobne Srbije. Šestdesetletni pripovedovalec, pripadnik »izgubljene generacije«, se po materini smrti znajde v vrtincu spominov na bližnje – sorodnike, prijatelje in znance –, ki so na različne načine odšli iz njegovega življenja in so zdaj le še »duhovi«.V vrsti retrospektivnih pogledov nanje razmišlja o nedavni preteklosti, zadnji vojni, nebrzdanem nacionalizmu, politični represiji, kolektivnem spominu in moralni odgovornosti ter vedno znova tudi o osebni in nacionalni identiteti. Roman, napisan v slogu »novega realizma«, ki razkriva avtorjevo v izkušnji utemeljeno angažirano občutljivost za družbeno resničnost, je vznemirljiv kalejdoskop globoko intimnih zgodb, zgodovinskih fragmentov in drobcev vsakdanjega življenja v postjugoslovanski stvarnosti. Je večplastna in predvsem sveža pripoved o preteklosti, ki se še ni končala in ki s svojo navidezno oddaljenostjo še vedno določa sedanjost.

Vladimir Arsenijević (1965) je srbski pisatelj, prevajalec, urednik in publicist. Za svoj prvi roman V podpalubju je leta 1994 dobil NIN-ovo nagrado ter postal najmlajši avtor v zgodovini njenega podeljevanja in hkrati prvi, ki je bil nagrajen za literarni prvenec. Temu kultnemu romanu, prevedenemu v več kot 20 jezikov, so sledili romani Ti in jaz, Anđela, Proti meji in Duhovi, s katerim je leta 2023 sklenil tetralogijo Cloaca Maxima, ter knjiga kratkih zgodb Minuta. (Pot okoli sveta v 60 sekundah), dnevniška proza Mehika – vojni dnevnik, knjiga esejev Jugolaboratorij itn. Arsenijević je tudi kolumnist in komentator političnega in družbenega dogajanja ter soustanovitelj združenja Krokodil, ene osrednjih nevladnih organizacij v Srbiji. Živi v Beogradu. 

VIR: Beletrina