Skupina MOL je danes objavila svoje finančne rezultate za prvo četrtletje 2026. Skupina je ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 212 milijonov USD, pri čemer je pozitiven vpliv višjih cen ogljikovodikov izravnal nestanovitnost zalog surove nafte in negativni učinek nadzora cen. Vrhunec četrtletja je bila otvoritev 700 milijonov EUR vredne enote za odloženo koksiranje družbe INA v Reki.

Zsolt Hernádi, predsednik uprave in izvršni direktor Skupine MOL, je komentiral rezultate: »Geopolitične negotovosti, izzivi glede varnosti oskrbe in vladni posegi, ki so zaznamovali lansko leto, so se v prvem četrtletju še okrepili. Konflikt v Iranu, izpad dobav po naftovodu Družba in cenovna regulacija po vsej regiji so preizkusili našo odpornost.

Glede na vse našteto sem zelo ponosen na uspešnost Skupine MOL, saj smo kljub vsem izzivom četrtletje zaključili z dobrim rezultatom. To je v veliki meri posledica naše notranje uspešnosti ter našega odpornega in integriranega poslovnega modela. Velik dosežek je, da nam ni treba spreminjati naših finančnih smernic za to leto in da smo na dobri poti, da dosežemo vse zastavljene cilje.

Poleg tega sem vesel, da smo uspeli zagotoviti varnost oskrbe v regiji tudi med izjemno in brez primere dolgo prekinitvijo delovanja naftovoda Družba. To je posledica strategije diverzifikacije, ki smo jo napovedali pred desetimi leti in v okviru katere vlagamo 500 milijonov dolarjev v razvoj južne oskrbovalne poti. Z nadaljevanjem tega projekta in dodatnimi 180 milijoni dolarjev vložka v vzpostavitev naftovoda za produkte med rafinerijama na Madžarskem in Slovaškem bomo zagotovili popolno fleksibilnost rafinerij in višjo stopnjo integracije. To nam bo omogočilo, da vedno sprejmemo najboljšo možno odločitev glede dobave surove nafte ali proizvodov.

Naš cilj je bil zgraditi ekosistem zanesljive oskrbe v srednji in jugovzhodni Evropi, v katerem so sinergije med rafinerijami in energetska infrastruktura maksimizirane. Nedavno zagnana enota za odloženo koksiranje v Reki, največja naložba v zgodovini našega hrvaškega podjetja INA, in cilj nakupa NIS sta odlična primera tega: regiji smo dolgoročno zavezani in prevzemamo odgovornost za vsako državo.«

Prvo četrtletje 2026 je v segmentu upstream, ki ga je podpiralo ugodno okolje cen surove nafte in zemeljskega plina, zaznamovala rast. Proizvodnja se je v primerjavi s četrtletjem zmanjšala na 95,5 milijona boepsov na dan in ostala v okviru smernic med 95 in 97 milijoni boepsov na dan, kljub izgubljenemu obsegu proizvodnje zaradi konflikta v Iranu. K zmanjšanju so prispevali začasni zastoji v proizvodnji na Madžarskem in v Azerbajdžanu ter zaustavitev proizvodnje v iraški regiji Kurdistan. To je bilo delno izravnano z odpravo omejitev proizvodnje v Pakistanu in višjimi ravnmi proizvodnje v Kazahstanu. Četrtletje je bilo zaznamovano tudi z odkritjem plina na vrtini Bilitang-1 v Pakistanu, kjer je MOL 8-odstotni lastnik, širitvijo hrvaškega portfelja na kopnem in podelitvijo dovoljenja za raziskovanje na morju v Libiji, potem ko je Skupina MOL vstopila v državo prek skupnega podjetja z družbama Repsol in TPAO na območju raziskovanja na morju v Sredozemskem morju.

Rezultati downstreama so se v primerjavi z enakim obdobjem lani močno zmanjšali zaradi izjemnega pritiska tako na obseg kot na marže. V rafinerijah so bile predelane količine surove nafte v prvem četrtletju 2026 znatno nižje zaradi požara v rafineriji Százhalombatta oktobra 2025, težav z oskrbo s surovo nafto, ki so vključno z motnjo v naftovodu Družba, ki se je začela 27. januarja, povzročile dodatne operativne izzive. V skladu z nižjo predelavo surove nafte je bila tudi prodaja izdelkov nižja. Pomemben mejnik je bila otvoritev enote za odloženo koksiranje v rafineriji Reka 10. marca. Naložba v višini 700 milijonov EUR je ena največjih industrijskih naložb v zgodovini Hrvaške. Poslovanje petrokemikalij je ostalo negativno, na kar sta vplivala pomanjkanje surovin in nizka marža petrokemikalij.

Rezultati segmenta potrošniških storitev so posledica pozitivnega vpliva depreciacije ameriškega dolarja in organske rasti v segmentu ne-goriv. Marže goriv so se v primerjavi z lanskim letom znižale zaradi cenovnega nadzora, uvedenega marca na večini trgov. Rast prodaje ne-goriv je bila približno 5 %, tako v prodaji kot v maržah, kar je bilo podprto z organskim izboljšanjem in dodatnimi lokacijami ponudbe Fresh Corner.

Storitve krožnega gospodarstva so dosegle pozitivne rezultate, predvsem zaradi sezonskih dejavnikov, saj so se stroški v primerjavi s četrtletjem zmanjšali zaradi manjše količine zbranih odpadkov. Dejavnost unovčenja kavcij za odpadno embalažo je ostala na ravni prejšnjega četrtletja.

Segment plina je poročal o izboljšanih rezultatih v primerjavi z lanskim letom, saj so povečano povpraševanje po regionalnih prenosnih storitvah in ugodni učinki deviznega tečaja prekomerno izravnali učinek neugodnih makroekonomskih dejavnikov. 

VIR: MOL