Ves čas je bila politična moč pri Titu, medtem ko so partijski veljaki odhajali in prihajali v skladu z njegovo milostjo. Edini, ki je skoraj nepretrgoma do smrti z njim delil oblast, je bil Edvard Kardelj.

Knjiga Kardelj: socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca razgrne najbolj ustvarjalno in hkrati najbolj sporno obdobje v življenju enega ključnih snovalcev jugoslovanskega socializma.

Pirjevec se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.

Prof. dr. Jože Pirjevec (1940) je po diplomi na tržaški Univerzi, podiplomskem študiju na Scuola Normale Superiore di Pisa in na Diplomatski akademiji na Dunaju doktoriral še na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zgodovino vzhodne Evrope je poučeval na Fakultetah za politične vede v Pisi in Padovi ter na tržaški Filozofski fakulteti, zgodovino sodobne Evrope pa na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. S pomočjo prestižnih štipendij je pogosto raziskoval v evropskih in ameriških arhivih in knjižnicah. Med njegovimi monografijami so med drugim študija Jugoslovanske vojne 1991–2001, biografija Tito in tovariši, ki je izšla v 11 jezikih, in knjiga Partizani, objavljena tudi v hrvaščini in angleščini. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Iza Strehar: Drsenje

Medtem ko Katarina nima moči niti vklopiti pralnega stroja, Julija v vtičnicah odkriva prisluškovalne naprave. Medtem ko prva ne zmore s hčerko na igrišče, druga v jumbo plakatih prepoznava sublimna sporočila.

Ko Katarina v življenju ne vidi več nobenega smisla, ga Julija vidi preveč. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. O tem, kako se normalnost neopazno spremeni v nekaj, čemur je težko reči drugače kot stiska.Katarina in Julija se vsaka po svoji poti znajdeta v psihiatrični bolnišnici. Ne zaradi enega velikega zloma, temveč zaradi kopičenja majhnih, vsakdanjih porazov. Med terapijami, vizitami in pogovori se odpirajo teme dela, odnosov, materinstva, prijateljstva in osamljenosti v svetu, kjer je utrujenost vrlina, izgorelost pa skoraj nujen stranski učinek uspešnosti. Roman se teh vprašanj loteva z ironijo in humorjem, ki nista beg pred resnostjo, temveč način preživetja.
Drsenje ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti - in o tem, da je včasih že to dovolj.

Iza Strehar (1992) je književnica, scenaristka in producentka. Je avtorica dramskih besedil Vsak glas šteje (Žlahtno komedijsko pero), Izkoristi in zavrzi me (nominacija za nagrado Slavka Gruma, 2020) in Nezakonske matere, za katero je leta 2024 prejela nagrado Slavka Gruma. Je tudi scenaristka filmov in serij, med drugim Prasica, slabšalni izraz za žensko (2021, vesna za najboljši scenarij), Poslednji heroj (2023), Poklicani (2025) in Zemljo krast (2025).

Dušan Čater: Na poti s Perotom Lovšinom

Udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja.

Na Poti s Perotom Lovšinom je biografija in roman ceste v enem.

Čater Lovšina od pomladi do pomladi spremlja na koncertih, predavanju, snemanju novega albuma in po zabavah širom Slovenije. V živem, neposrednem slogu popisuje svoje druženje s frontmanom legendarnih Pankrtov in glasbenikom z uspešno, več kot tridesetletno samostojno kariero.Skozi pogovore in pričevanja Perotovih življenjskih sopotnikov dobimo vpogled v njegov odnos do sveta, značilno drznost in kritičnost, popelje pa nas tudi nazaj v odraščanje v »kodeljevskem šesterokotniku« med zaporom, športnim parkom, vojašnico, norišnico, porodnišnico in mrtvašnico. Spominja se svojih glasbenih začetkov, ljubezni, potovanj, vzame nas s seboj v čas, ko je nastal prvi punk bend pri nas – v čas, ko je dolgcajt še obstajal.

Pisatelj, prevajalec, scenarist in urednik Dušan Čater (1968) je izdal romane Imitacija, Patosi, Ata je spet pijan, B52, Ekstradeviško in Dežela ZOO, mladinska romana Pojdi z mano in Ribamož, zbirke kratke proze Flash Royal in Resnični umori ter zbirko novel Džehenem. Piše scenarije za televizijske oddaje, serije, izvirne igre in filme. Njegova dela so prevedena v več jezikov.

Lisa Ridzén: Žerjavi letijo na jug

Žerjavi letijo na jug je navdihujoč prvenec o starajočem se moškem in njegovem boju za ohranitev nadzora nad lastnim življenjem.

Boju zmanjkuje časa. Hkrati je čas ena redkih stvari, ki mu je še ostala. Njegovo tiho življenje prekinjajo le obiski oskrbovalcev, ki mu prihajajo pomagat štirikrat dnevno. Jezen je na telo, ki ga ne posluša več, na nekoč močne roke, ki so zdaj tako šibke, na prste, s katerimi ne more odpreti niti dragocenega kozarca, v katerem hrani ruto žene Fredrike. Ruta ima še vedno vonj po njej, čeprav se je že pred meseci preselila v dom za dementne in nikogar več ne prepozna.Najbolj pa je Bo jezen na sina, ki mu hoče vzeti edino veselje, ki ga še ima, ljubljenega psa Sixtena. Grožnja, da ga bo izgubil, v njem prebudi vihar čustev, ki ga prisili, da se ozre nazaj na svoje življenje, na obdobje odraščanja, na prva leta z ženo, na svojo vlogo očeta in na način, kako je izražal ljubezen. Roman, ki je navdušil bralce in bil leta 2024 izbran za švedsko knjigo leta, je preveden v 37 jezikov, po knjižni predlogi bo kmalu začel nastajati tudi film.

Lisa Ridzén (1988) je doktorska študentka sociologije, študirala je tudi kreativno pisanje. Raziskuje norme moškosti v podeželskih skupnostih skrajnega severa Švedske, od koder prihaja. Idejo za prvenec Žerjavi letijo na jug je dobila med brkljanjem po očetovi hiši. Takrat je po naključju našla zapiske dedkovih oskrbovalcev, ki so mu v zadnjem letu življenja vsak dan pomagali. Njihova dolžnost je bila beležiti dedkovo počutje, kaj je jedel in pil in podobno, in Lisa se je povsem zatopila v branje. Tako se je rodila ideja za roman, ki je na mah osvojil bralce.

 

VIR: Beletrina