Kultura

Dušan Waldhütter: Prebujeni skozi potovanje / Nataša Zupanc: V očeh kobre / Biba Jamnik Vidic in Andrejka Čufer: Fižolček Klemen oživi zapuščeni vrt

Obveščam vas, da smo pravkar izdali tri nove knjige.

. . .

1. Dušan Waldhütter: Prebujeni skoti potovanje

Skozi zgodbe o notranjih premikih, razrahljanju starih identitet in iskanju smisla avtor razkriva, kako potovanja spreminjajo naš pogled na svet in nam pomagajo presegati notranje ovire. V ospredje postavlja osebno zgodbo kot način, skozi katerega dobijo izkušnje pomen in globino. Tak način potovanja nima veliko skupnega s klasičnim turizmom. Ne gre toliko za kraje, ki jih obiščeš, ampak za to, kaj se ob tem začne dogajati v tebi.

 
2. Nataša Zupanc: V očeh kobre
V svojem prvencu avtorica Nataša Zupanc, dolgoletna novinarka, skozi osebno izkušnjo pripoveduje o življenju s kompleksno travmo in disociacijo. Bralca vodi v notranji svet, ki je pogosto težko ubesedljiv, a hkrati resničen del njenega vsakdanjega doživljanja. Odkrito opiše svoje doživljanje življenja z disociativnimi identitetami in način, kako se različni notranji odzivi aktivirajo ob določenih sprožilcih. 


3. Biba Jamnik Vidic in Andrejka Čufer: Fižolček Klemen oživi zapuščeni vrt

Klemen je nadobuden fižolček, ki si po zimskem spancu v stari leseni skrinji strašansko želi sonca, vode, zemlje in dogodivščin! Iz babičine skrinje ga reši deček Jure, ki bi rad oživil zapuščeni vrt pokojne babice. Pustolovca združita moči, vrt ozeleni, zacveti in obrodi, vrtnarskih in kuharskih skrivnosti pa se naučijo otroci in mi.
Z veseljem sem vam na voljo za več informacij in naročilo recenzijskih izvodov knjig. 

 


Prava vrednost poti se ne meri v prepotovanih kilometrih, temveč v tem, kar po njej ostane v nas.



Prebujeni skozi potovanje – Dušan Waldhütter


Predgovor: Raymond Aaron, avtor uspešnic New York Timesa

Skozi zgodbe o notranjih premikih, razrahljanju starih identitet in iskanju smisla avtor razkriva, kako potovanja spreminjajo naš pogled na svet in nam pomagajo presegati notranje ovire. V ospredje postavlja osebno zgodbo kot način, skozi katerega dobijo izkušnje pomen in globino. Tak način potovanja nima veliko skupnega s klasičnim turizmom. Ne gre toliko za kraje, ki jih obiščeš, ampak za to, kaj se ob tem začne dogajati v tebi.

Avtor deli svoje izkušnje, od vožnje preko Andov in meditacije pod puščavskim nebom do iskanja tišine sredi neapeljskega hrupa, ter razmišlja o tem, kaj so ga te poti naučile o zaupanju, čuječnosti in moči sedanjega trenutka.

Knjiga nas popelje skozi različne pokrajine in ambiente – od brezčasnih saharskih sipin in mogočne Etne do bleščave Las Vegasa, zgodovinskega Istanbula ter skritih kotičkov Cipra in Albanije. Vsako poglavje prinaša utrinke, polne čudenja, tihih uvidov v muzejih, srečanj z neznanci in trenutkov, ko se zunanji svet umakne, da lahko pride v ospredje to, kar se dogaja v človeku.  
Posebno vrednost dajejo knjigi praktični postopki, ki vodijo bralca skozi različne faze notranje preobrazbe, od ustvarjanja prostora in drugačnega zaznavanja do zavestnega oblikovanja lastne izkušnje. Ti postopki niso pravila, temveč vabilo k lastnemu raziskovanju. S praktičnimi uvidi in osebnimi izkušnjami avtor bralca vabi, da opusti potrebo po nenehnem nadzoru, preseže strah pred neznanim in se poda na lastno potovanje. Ne nujno na drug konec sveta, ampak v nov način zavedanja.

 
»Knjiga, ki nas opomni na umetnost odhajanja na lepše. Da je potrebno potovati že samo zato, da se čutimo žive. In ob tem loviti sence svojih strahov, uživati v stereotipih in še bolj v njihovem zavračanju.« - Marjana Grčman, turistična novinarka in urednica na RTV Slovenija


Dušan Waldhütter
je zgodbar, avtor in raziskovalec pomena doživetij, ki potovanje razume kot prostor notranje preobrazbe in globljega stika s seboj. Več kot tri desetletja je deloval v medijih kot novinar, urednik in ustvarjalec vsebin ter raziskoval moč zgodb in njihov vpliv na razumevanje sveta. Njegovo delo povezuje komunikacijo, identiteto, prostor in izkušnjo, pri čemer ga posebej zanimajo trenutki, ki v človeku pustijo trajen notranji odtis. Potoval je po vseh celinah, soustvarjal mednarodne projekte trajnostnega bivanja in butičnih doživetij ter danes kot predavatelj in svetovalec pomaga razvijati zgodbe in izkušnje z globino, jasnostjo in pomenom. 

 
Materiali:
- fotografija avtorja
- naslovnica knjige
- vzorčne strani knjige


Pripoved o otroški travmi, disociaciji in stigmi

V očeh kobre – Nataša Zupanc

Spremna beseda: prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani

Disociacija je psihični proces, pri katerem se posameznik začasno odmakne od določenih izkušenj, misli, čustev ali zaznav. Gre za naraven odziv, ki ščiti pred prehudo psihično bolečino v trenutkih močno stresnih in obremenjujočih izkušenj, na primer ob žalovanju, kar lahko vsaj enkrat v življenju izkusi kar tri četrtine populacije. Strokovnjaki jo opisujejo kot začasno prekinitev povezanosti med doživljanjem, spominom, identiteto in zaznavanjem. Vpliva lahko na spomin, zaznavanje in občutek lastne identitete. 

Pojavlja se lahko kot prehoden in povsem normalen pojav. V trenutkih travme pa postane izrazitejša in bolj kompleksna, zaradi česar ljudje lahko doživljajo spremenjen občutek za čas, prostor ali lastno telo, pri čemer njihov stik z realnostjo praviloma ostaja ohranjen. Vzemimo kot primer, ko vozimo in se tako izgubimo v mislih, da se, ko si povrnemo občutek za realnost, ne spomnimo več zadnjih nekaj kilometrov. Takšna izkušnja je normalna in se običajno zgodi vsem v različnih obdobjih njihovega življenja. Kdo se še ni za kratek čas miselno odnesel med dolgočasnim predavanjem ali pogovorom? Vsi smo že izkusili ta občutek disociacije.

Nekaj povsem drugega pa je disociacija, ki se razvije kot odziv na travmatične izkušnje, zlasti kadar so te dolgotrajne ali preplavljajoče. V tem primeru že lahko govorimo o kompleksni ali travmatski disociaciji, ki povzroča občutek oddaljenosti od sebe ali okolja ter notranjo razpršenost doživljanja. V psihologiji takrat lahko govorimo o disociativnih motnjah, med katere sodijo disociativna amnezija, depersonalizacija in derealizacija ter disociativna motnja identitete. 
Na tem mestu gre poudariti, da disociacija ni izbira. Travmatiziran človek se ne odloči, da bo začel disociirati. To se mu enostavno zgodi. Disociacija se skratka pojavi kot samodejen odziv, kadar je posameznik soočen z izkušnjami, ki so zanj preobremenjujoče. Na ta način se lahko začasno zmanjša intenzivnost bolečine, strahu ali drugih preplavljajočih občutkov.

V svojem prvencu avtorica skozi osebno izkušnjo pripoveduje o življenju s kompleksno travmo in disociacijo. Bralca vodi v notranji svet, ki je pogosto težko ubesedljiv, a hkrati resničen del njenega vsakdanjega doživljanja. Z odločnostjo in pogumom opisuje svojo pot – od soočanja s preteklostjo do uresničevanja svojih sanj, med drugim tudi želje, da bo napisala knjigo, v kateri bo ‘nekoč razložila vse’.Odkrito opiše svoje doživljanje življenja z disociativnimi identitetami in način, kako se različni notranji odzivi aktivirajo ob določenih sprožilcih. Postopoma tako razumemo kompleksnost njenega notranjega sveta in izzivov, ki jih ta prinaša.Izjemnega pomena so strokovne in znanstvene razlage, ki so dodane posameznim zgodbam.

 
Nataša Zupanc se kot novinarka in spletna urednica desetletja posveča temam s področja psihologije, duševnega zdravja in osebne rasti, še posebno močno pa čuti vprašanja stigme, diskriminacije in človekovih pravic.

 
Njen knjižni prvenec nadaljuje in nadgrajuje njena dolgoletna poklicna prizadevanja, hkrati pa razkriva tudi zelo oseben in boleč razlog zanje. Skozi osebno zgodbo in z raziskovanjem zagonetnega sveta odzivanja človeške duše na travmo želi tokrat sporočiti, da izpovedanega ne gre v ničemer senzacionalizirati. Izkustva, o katerih priča, v resnici niso ne redka in ne senzacionalna. So predvsem in najprej zelo človeška.

Avtorica želi poudariti, da je ta zgodba še kako njena, a hkrati ni popolna in predvsem ne vsa. Ljudje namreč nismo le naša pretekla travma in smo veliko več od kakršnihkoli potencialnih etiket in diagnoz. Slednje so za Natašo tudi sicer le ključne besede, ki jih je dobro vedeti, ko na spletu iščemo odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo.


Materiali:
- naslovnica knjige
- fotografija avtorice
- vzorčne strani knjige


Didaktična pravljica z mini vrtnarskim priročnikom

Fižolček Klemen oživi zapuščeni vrt – Biba Jamnik Vidic in Andrejka ČuferKlemen je nadobuden fižolček, ki si po zimskem spancu v stari leseni skrinji strašansko želi sonca, vode, zemlje in dogodivščin! Iz babičine skrinje ga reši deček Jure, ki bi rad oživil zapuščeni vrt pokojne babice. Pustolovca združita moči, vrt ozeleni, zacveti in obrodi, vrtnarskih in kuharskih skrivnosti pa se naučijo otroci … in mi. 
Mini vrtnarski priročnik otrokom razkrije:Celoten naravni cikel: od komposta in setve do obiranja pridelka ter priprave semen.Sejanje na vrtu in balkonu: od klasičnega do urbanega vrtnarjenja.Tradicionalna babičina znanja: »Bolj ko ga trgaš, več ga bo.Inteligenca rastlin: ali veste, zakaj se vsi fižoli ovijejo okoli opore v isto smer?

Praktične spretnosti: postavi si fižološotorček na vrtu ali kar na balkonu.Slovenska semenska dediščina: prepoznate domače sorte nežike ali ribničana?

Biba Jamnik Vidic je študirala biologijo in dve šolski leti ta predmet tudi poučevala na eni od osnovnih šol. Nato jo je pot zanesla v novinarske vode. Izkušnje je nabirala na televizijski hiši POP TV, kjer je delala v več uredništvih. Bila je prva urednica spletnih portalov Vizita, Bibaleze in Zadovoljna ter sodelovala pri nastajanju spletnega portala Dom in vrt. Pred leti je sodelovala tudi z revijo Pil in Pil Plus ter revijo Moj planet, poljudnoznanstveno revijo za otroke in mladostnike, ki jih zanimajo narava, živali in znanost, za katero piše še danes. Leta 2008 je izdala roman V (v)etru, leta 2025 pa knjigo Strela z jasnega. Po njeni idejni zasnovi je nastal tudi dokumentarni film Triglav: pot odrešitve. Ljubezen do narave jo spremlja že od otroštva, saj jo narava pomirja in vedno znova prebuja njeno domišljijo. Verjame, da se v njej vsak dan skrivajo mali čudeži – tako na travniku kot na vrtu. Navdih za ustvarjanje črpa tudi iz domače kuhinje, kjer z veseljem pripravlja jedi iz zelenjave, pridelane na naraven način, brez kemije, z veliko nege in ljubezni njenega moža. Prav povezanost z naravo, toplina doma in občutek za drobne življenjske čarovnije so jo spodbudili k pisanju otroške zgodbe o fižolčku.

Andrejka Čufer
, po izobrazbi grafična oblikovalka in akademska kiparka, je vsestranska umetnica. Tudi slika, ilustrira in kaj lepega napiše za otroke. Ročno izdeluje papir, ki ga nato uporabi za izdelavo slik in unikatnih knjig. Njena umetniška dela so bila že večkrat nagrajena. Avtoričina ustvarjalnost je neločljivo povezana z naravo, ki ji je s svojo pestrostjo barv, oblik in struktur v velik navdih. Je tudi ljubiteljska vrtnarka. Zbira različne, predvsem avtohtone rastline. Svoje navdušenje nad naravnim svetom prenaša tudi na mlade bralce. Njene pravljično vabljive a realistično nazorne ilustracije nagovarjajo otroke, da sami začnejo opazovati kaljenje fižola, opraševanje čebel in zorjenje plodov. Kar obrodi v prihodnosti, sejemo že danes. Morda pa bodo tudi tisti danes najmlajši nekoč sami zbirali različne sorte fižola in si jih izmenjevali … A še tako popolna zbirka različnih sort fižolčkov za zeleno prihodnost ni dovolj. Spomladi je zrna potrebno posaditi, da oživijo, poženejo in obrodijo. Pri vzgoji, razraščanju in odraščanju bo slikanica Fižolček Klemen oživi zapuščeni vrt otrokom v velik navdih.


VIR: Založba Chiara 

. . .

Editor

Avtor pri si24.news