Poraba cigaret s črnega trga se je lani v EU medletno povečala za več kot sedem odstotkov, nedovoljene cigarete pa so prvič po letu 2014 predstavljale več kot eno desetino celotne porabe, namreč 10,3 odstotka. Obseg nedovoljenih cigaret je dosegel 41,8 milijarde in povzročil izpad davčnih prihodkov v ocenjeni višini 16,7 milijarde evrov.

Tako ugotavlja nova študija obsega nedovoljene trgovine s cigaretami v EU, ki jo je za Philip Morris International izvedel KPMG. V 38 evropskih državah, zajetih v študiji, je nedovoljena poraba dosegla 55,3 milijarde cigaret, kar ustreza izpadu prihodkov državnih proračunov v ocenjeni višini 22,4 milijarde evrov, so sporočili iz Philip Morrisa.

Ponaredki so glede na ugotovitve iz študije postali največji vir nedovoljenih cigaret v EU, saj je njihovo število doseglo 18,3 milijarde in so leta 2025 predstavljali 44 odstotkov celotne nedovoljene porabe. Količina ponaredkov se je medletno povečala za več kot 20 odstotkov, kar kaže na sposobnost organiziranega kriminala, da hitro prilagaja modele proizvodnje in distribucije ter tako zmanjša tveganja odkritja.

Nedovoljena poraba je vse bolj skoncentrirana v velikih zahodnoevropskih državah - predvsem v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem - kar ob naraščajočem deležu nedovoljenih izdelkov povečuje fiskalne pritiske in izzive pri izvrševanju predpisov. Vsi trgi se ne gibljejo v isto smer. Nekaterim državam, med njimi sta npr. Grčija in Ukrajina, je uspelo doseči trajen upad s pomočjo uravnoteženega sklopa politik, ki združuje predvidljive fiskalne pristope, sorazmerno regulacijo in dosledno izvrševanje.

"Nauk, ki ga lahko potegnemo iz razmer v Evropi, je, da problema nedovoljene trgovine ne reši en sam ukrep, temveč dobro usklajen nabor ukrepov," pravijo v Philip Morrisu. Trajno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, ki združuje učinkovito izvrševanje zakonodaje z zanesljivimi podatki, strokovnim znanjem, izmenjavo informacij in operativnimi zmogljivostmi, je po njihovem ključno za prepoznavanje, preiskovanje in razbijanje mrež ponarejevalcev ter za to, da organi ostanejo korak pred akterji nedovoljene trgovine - z odmikom od odzivnih ukrepov k bolj proaktivnemu, obveščevalno podprtemu pristopu.

Poročilo je drugo leto zapored obravnavalo tudi porabo nedovoljenih ogrevanih tobačnih izdelkov na izbranih evropskih trgih. Ugotovili so, da je tihotapljenje predstavljalo 1,2 odstotka celotne porabe ogrevanih tobačnih izdelkov - bistveno manj kot pri cigaretah -, pri čemer so med najbolj prizadetimi državami Nemčija, Avstrija in Nizozemska. Tokovi ponarejenih ogrevanih tobačnih izdelkov niso bili ugotovljeni.

Študija je prvič ocenila tudi nikotinske izdelke za oralno uporabo v izbranih državah. Ugotovila je, da na trgih, kjer so nikotinske vrečke prepovedane ali močno omejene, podatki iz raziskave kažejo na njihovo znatno razpoložljivost - pogosto v obliki ponarejenih ali neskladnih izdelkov ali izdelkov, ki niso za domači trg -, kar kaže na široko dostopnost potrošnikom kljub zakonskim omejitvam. Najvišji deleži izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati, so bili zaznani na Nizozemskem, v Nemčiji in Belgiji. 

VIR: Krog STA