Zagorje ob Savi, 10. junij 2026 – Državni svet Republike Slovenije je na 40. redni seji v Zagorju ob Savi sprejel več pomembnih odločitev, ki posegajo na področje podjetništva mladih, socialne varnosti upokojencev ter delovanja državnih institucij. Svetniki so podprli Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, v zakonodajni postopek vložili spremembe pokojninske zakonodaje za izboljšanje položaja najranljivejših upokojencev ter potrdili kadrovske spremembe v Državnem svetu.

Kadrovske spremembe v Državnem svetu

Državni svetniki so ugotovili prenehanje funkcije sekretarki Državnega sveta Republike Slovenije dr. Moniki Kirbiš Rojs, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije 4. junija 2026 imenoval za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Ker funkcija ministrice ni združljiva z opravljanjem funkcije v drugih državnih organih, ji je mandat sekretarke Državnega sveta prenehal.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je ob tej priložnosti dr. Moniki Kirbiš Rojs izrazil veliko priznanje za njeno strokovno, predano in odgovorno delo ter pomemben prispevek k delovanju Državnega sveta v času njenega mandata. Na drugi strani se je dr. Monika Kirbiš Rojs zahvalila predsedniku Državnega sveta in državnim svetnikom za dobro sodelovanje ter izrazila prepričanje, da se bo konstruktiven dialog med Ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter Državnim svetom nadaljeval tudi v prihodnje. Posebej je izpostavila področje regionalizacije Slovenije, kjer je Državni svet v zadnjih letih odigral pomembno vlogo pri odpiranju razprave o ustanovitvi pokrajin.

Državni svet je za novega sekretarja imenoval Luko Glavača Gavrilovića, ki prevzema vodenje strokovne službe Državnega sveta. Zaradi prevzema nove funkcije je mandat člana Državnega sveta prenehal tudi Ivanu Megliču, ki je bil z dnem 5. junija 2026 imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. 

Podpora študentskemu samostojnemu podjetniku

Ena od odmevnejših vsebinskih odločitev seje je bila podpora Predlogu zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika (ZUŠSP-1), ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci s prvopodpisanimi Janezom Ciglerjem Kraljem, Francem Križanom in Zoranom Stevanovićem. Predlog zakona predvideva uvedbo posebnega statusa za študente do 26. leta starosti, ki bi se želeli preizkusiti v podjetništvu. Študentski samostojni podjetnik bi do določenega prihodkovnega praga plačeval zgolj omejene pavšalne prispevke, obenem pa bi ohranil ugodnosti, povezane s študentskim statusom, kot so subvencionirana prehrana, subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, štipendije in druge pravice.

Razprava med državnimi svetniki je pokazala različne poglede na predlagano ureditev. Del svetnikov je poudarjal, da bi nova ureditev mladim omogočila lažji prehod na trg dela in podjetniško pot, brez izgube pomembnih socialnih pravic. Ocenili so, da bi institut študentskega s. p. lahko spodbudil razvoj podjetniških idej, inovativnosti in samozaposlovanja med mladimi.

Drugi del svetnikov je opozoril na možna tveganja, med njimi povečanje prekarnosti, možnost zlorab na trgu dela, slabšo socialno zaščito študentov in potencialno nelojalno konkurenco v primerjavi z drugimi oblikami podjetništva. Izpostavljena so bila tudi vprašanja priznavanja pokojninske dobe, vpliva predlaganih rešitev na štipendijski sklad ter morebitnih posledic za študijski proces.

Kljub različnim stališčem je Državni svet predlog zakona podprl z 20 glasovi za in 7 proti. Ob zaključku razprave je poslanec Aleksander Reberšek, ki je predlog predstavil v imenu predlagateljev, poudaril, da je bilo med razpravo izrečenih veliko koristnih in dobronamernih pripomb in da jih bodo skušali v čim večji meri upoštevati pri nadaljnjem oblikovanju zakonskih rešitev.

Pobuda za pravičnejšo obravnavo najranljivejših upokojencev

Državni svet je sprejel tudi zakonodajno pobudo za spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želi odpraviti dolgoletno neenako obravnavo posameznih skupin upokojencev.

Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na osebe, ki so bile zavarovane za ožji obseg pravic po ZPIZ-2, ter na prejemnike pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Gre za skupino ljudi, ki danes nima pravice do letnega in zimskega dodatka, čeprav pogosto prejemajo zelo nizke pokojnine.

Predlog zasleduje dva ključna cilja: izboljšanje materialnega položaja najranljivejših upokojencev ter odpravo ugotovljene neenake obravnave primerljivih kategorij uživalcev pokojnin.

Posebno pozornost so svetniki namenili starejšim ženskam s podeželja, ki so dolga leta sodelovale pri delu na kmetijah, skrbele za družine in prispevale k razvoju lokalnih skupnosti, vendar zaradi preteklih ureditev niso pridobile primerljive ravni socialne varnosti kot drugi zavarovanci.

Predvideni stroški ukrepa znašajo približno 2,4 milijona evrov letno. Državni svet ocenjuje, da gre za socialno upravičeno in finančno vzdržno rešitev, ki lahko pomembno prispeva k zmanjševanju tveganja revščine med starejšimi. Državni svetnik Marko Staroveški je v svojem nagovoru izpostavil, da je sedaj res zadnji čas za odpravo teh krivic, saj to problematiko Državni svet naslavlja že od leta 2021.

Od brezogljičnih tehnologij do odpornosti kritične infrastrukture

Pred začetkom seje so predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, podpredsednik Državnega sveta in župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan ter drugi svetniki obiskali Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Projekt v vrednosti približno 32 milijonov evrov predstavlja eno največjih razvojnih naložb v Zasavju po zapiranju premogovništva in pomemben korak pri preobrazbi regije v sodobno tehnološko in razvojno središče.

Državni svet je obravnaval tudi zaključke posveta o odpornosti kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji ter poudaril pomen kibernetske varnosti, energetske odpornosti, digitalne avtonomnosti in usposabljanja kadrov za učinkovito odzivanje na sodobne varnostne izzive.

Državni svet se je seznanil tudi s Končnim poročilom o uresničevanju Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 za obdobje 2022–2024 ter podprl prizadevanja za nadaljnji razvoj raziskovalne, inovacijske in kadrovske odličnosti Slovenije.

V okviru pobud in vprašanj so državni svetniki med drugim odprli vprašanja prometnega razvoja Zasavja, financiranja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ter zagotavljanja zdravstvenega varstva uporabnikom varstveno-delovnih centrov. Vse obravnavane pobude in vprašanja je Državni svet podprl.

Foto in video: Benjamin Beci / Državni svet 

VIR: Državni svet