Svetovni dan inženirk, ki ga pod pokroviteljstvom UNESCO obeležujemo 23. junija, opozarja, zakaj si Slovenija in Evropa ne moreta več privoščiti spregledanih žensk v tehnologiji. Skupna ambicija slovenskih tehniških fakultet, kjer so danes močno podzastopane, je 25-% vpis deklet.

Svetovni dan inženirk, ki ga pod pokroviteljstvom UNESCO obeležujemo 23. junija, opozarja, zakaj si Slovenija in Evropa ne moreta več privoščiti spregledanih žensk v tehnologiji.  Skupna ambicija slovenskih tehniških fakultet, kjer so danes močno podzastopane, je 25-% vpis deklet.

Dva sistemska´zloma´

Podatki na ravni Evrope so zgovorni. Ženske v EU predstavljajo 48 % doktorskih diplomantov, a prav na prehodu v tehnološko prakso pride do prvega sistemskega zloma. V inženirstvu je žensk le 29 %, v informacijsko‑komunikacijskih tehnologijah pa zgolj 21 %. Drugi zlom sledi v inovacijskem gospodarstvu: med ustanovitelji tehnoloških zagonskih podjetij je žensk 14,8 %, med prijavitelji patentov pa le 9 %. Talenti obstajajo – izgubljajo se na prehodih med izobraževanjem, industrijo in podjetništvom.

Ne več vprašanje enakosti, temveč kakovosti rešitev

UNESCO Svetovni dan inženirk umešča v širši kontekst trajnostnega razvoja. Inženirstvo danes sooblikuje odgovore na ključne izzive sodobne družbe – od energetske varnosti in digitalizacije do zdravja, mobilnosti in industrije prihodnosti.

»Znanost in inženirstvo sta temelj reševanja globalnih izzivov. Če pri tem odvračamo ali izgubljamo dekleta in ženske, izgubljamo znanje, ki ga nujno potrebujemo,« poudarja dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Dopolnjuje jo Metka Škofic, urednica iniciative Inženirke in inženirji bomo!, ki opozarja na bazen talentov za inovacijski potencial: »Inženirstvo danes odloča o tem, kako bomo živeli jutri. Če pri razvoju rešitev ne sodeluje polovica talentov, si kot družba zavestno znižujemo kakovost inovacij.«

Cilj: 25 % deklet na pod-zastopanih inženirskih študijih

Danes je v Sloveniji med študenti STEM v povprečju približno tretjina žensk, vendar je na posameznih tehniških in inženirskih fakultetah njihov delež bistveno nižji, ponekod tudi pod 10 %. »Skupaj s tehniškimi fakultetami v konzorciju Inženirke in inženirji bomo! smo si letos zastavili cilj, da vsaj 25 % deklet postane nova normalnost,« pravi Škofic. S tem se Slovenija umešča v evropski cilj 40-% vpisa deklet na terciarne STEM študije. K uresničevanju ambicije poleg pobude Inženirke leta prispeva tudi platforma KAMbi, ki mladim predstavlja priložnosti STEM poklicev prihodnosti.

Kot poudarja tudi Jelena Barukčić Jelečević iz AHK Hrvaško-nemške gospodarske zbornice, ki izbor Inženirka leta organizira na Hrvaškem, ne gre za kvote, temveč za odstranjevanje ovir – od stereotipov do pomanjkanja informacij in zgledov: »Ko dekleta vidijo, kaj inženirstvo v resnici je, zanimanje obstaja. Raziskave potrjujejo, da so pri STEM predmetih enako uspešne kot fantje, a pogosto z manj samozavesti – zato so ključni vidni ženski vzori, ki pokažejo, da je ta pot tudi njihova.«

Vpogled v inženirstvo in raznolikost v industrijski praksi

Pomembno vlogo pri uresničevanju teh ciljev ima tudi gospodarstvo. Ob letošnjem Svetovnem dnevu inženirk INWED 2026 je podjetje Henkel Maribor na povabilo direktorice Amal Benfarhone inženirkam omogočilo študijski ogled proizvodnje. Nominiranke za Inženirko leta, ki mlade navdušujejo za STEM študije v Slovenij in na Hrvaškem, je imelo priložnost spoznati delovanje proizvodnega obrata, tehnološke procese ter vlogo inženirstva pri zagotavljanju kakovosti, varnosti in trajnosti v sodobni industriji.

Takšni vpogledi v realno industrijsko okolje omogočajo, da je inženirstvo predstavljeno kot konkreten, odgovoren in vpliven poklic – ne kot abstraktno znanje, temveč kot praksa, ki neposredno vpliva na izdelke in vsakdanje življenje.

Okolje raznolikosti, ki podpira razvoj talentov in inoviranja, ima pri tem pomembno vlogo. Emina Mesić, inženirka proizvodne odličnosti v podjetju Henkel Maribor iz generacije Inženirka leta 2024, dekleta spodbuja: »Poiščite okolje, v katerem boste lahko zacvetele, kjer bodo vaše ideje dobile priložnost in kjer boste lahko rasle skupaj z drugimi. Inženirstvo ni le končni rezultat – je celoten proces ustvarjanja, sodelovanja in izboljševanja.«

UNESCO: brez vključevanja žensk ni trajnostnega razvoja

Svetovni dan inženirk je leta 2014 ustanovilo britansko Združenje žensk v inženirstvu, leta 2017 pa je prejel pokroviteljstvo UNESCO in s tem status mednarodno priznanega dneva. UNESCO Svetovni dan inženirk razume kot del širšega prizadevanja za enak dostop do znanosti in tehnologije ter za trajnostni razvoj družbe. 

Več o izboru Inženirka leta: https://www.inzenirka-leta.si/

Fotografije: Boštjan Bračič

VIR: Mediade