Večino udeležencev Dijaškega gozdarskega tabora zanima študij naravoslovnih smeri.

»Glavni namen tabora je srednješolcem na izkustven način približati gozdarsko stroko in jih spodbuditi k študiju na tem področju. Mladim smo poleg predstavitve študijskih usmeritev ponudili teden dni bivanja v osrčju narave in neposreden stik z vrhunskimi strokovnjaki. Program je združeval predavanja, terensko delo, strokovne ekskurzije in praktične delavnice, kar je dijakom omogočilo celovit vpogled v raznolikost in kompleksnost gozdarstva. Udeleženci so spoznali izzive sodobnega gospodarjenja z gozdovi, varstvo gozdnih ekosistemov, raziskovalni monitoring ter delo revirnih gozdarjev, arboristov, raziskovalcev in lovcev,« je za Slovenske novice povedal Blaž Fricelj, samostojni strokovni delavec na Katedri za gojenje gozdov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. To je bil že 8. Dijaški gozdarski tabor na Žagi Rog v osrčju Kočevskega roga. Udeležilo se ga je 15 dijakinj in dijakov iz vse Slovenije. Organiziral ga je Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovala tudi kočevska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije.

Videli medveda

»Tabor se na isti lokaciji izvaja že od začetka, od leta 2018. Kočevski rog za gozdarsko stroko predstavlja enega ključnih učnih objektov v naravi, saj gre za osrčje največjega sklenjenega gozdnega kompleksa v Sloveniji, ki ga odlikujejo visoka stopnja ohranjenosti narave, prisotnost velikih zveri in specifična struktura gozdnih sestojev. Odlične razmere za delo nam nudi tudi Skavtski okoljski center, ki omogoča nemoteno nastanitev večjih skupin. Poseben čar in pomemben del duha našega tabora pa prispeva odsotnost mobilnega signala,« je nadaljeval naš sogovornik. Petnajsterici res ni bilo dolgčas.

15 DIJAKINJ IN DIJAKOV se ga je udeležilo.

»Na taboru izvajamo izjemno pester program, ki pokriva najrazličnejša področja gozdarstva. Vsako leto med najbolj priljubljene dejavnosti zagotovo sodi večerno opazovanje živali z visokih prež. Letošnja izkušnja je bila zato resnično posebna, saj so imeli dijaki priložnost videti skoraj vse ključne prebivalce kočevskih gozdov, od srnjadi in jelenjadi do jazbeca in celo medveda. Veliko navdušenja je požela tudi arboristika z nego in oskrbo dreves v urbanem okolju, saj so dijaki lahko oblekli profesionalno opremo in se preizkusili v plezanju na drevo,« je opisoval Fricelj.

Najlepši trenutek je, ko jeseni med bruci prepoznamo nekdanje udeležence tabora.

Primerjali so gospodarske in naravno razvijajoče se gozdove ter spoznavali razvojne faze, pomen odmrlega lesa ter vpliv divjadi. Ta znanja so bila temelj razumevanja slovenskega sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Dijaki so se z raziskovalci učili prepoznavati sledi velikih sesalcev ter ob bližnji kaluži našli še sveže sledi jelenjadi in medveda. Zadnji večer so spremljali prisotnost volkov z izzivanjem tuljenja; odziva niso slišali, so pa našli volčje iztrebke in potrdili njihovo prisotnost.

Čezletno nabiralništvo

»Botanični sprehod je že drugo leto zapored vodil sodelavec Zavoda za gozdove Slovenije, sicer izkušeni poznavalec ter nabiralec divjih rastlin in gob. Dijake je seznanil s pravilnimi načini nabiranja uporabnih rastlin in njihovo predelavo v kulinariki, pri čemer je poudaril pomen varnega nabiranja le tistih vrst, ki jih resnično dobro poznamo. Predstavil je nabiralništvo skozi štiri letne čase in pokazal, kako lahko divja hrana preprosto, a učinkovito dopolni vsakdanji jedilnik. Na terenu v okolici tabora so se dijaki učili razlikovati med užitnimi in strupenimi rastlinami ter prepoznavati nevarne vrste. Iz nabranih rastlin je Jernej pripravil izvrstno salso in nadev za tortilje z mesom divjega prašiča,« je še razkril Fricelj, ki se zaveda pomena tabora, ki je približal gozdarsko stroko mladim in spodbudil zanimanje za nadaljevanje slovenske tradicije sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. »Večina dijakov se tabora udeleži, ker jih zanima študij naravoslovnih smeri, niso pa še čisto odločeni, kam bi se vpisali. Opažamo, da so takšni tabori pogosto tisti ključni jeziček na tehtnici, ki jih premakne od zanimanja k dejanski odločitvi. Lepo število dijakov se kasneje vpiše na biotehniško fakulteto, kjer poleg gozdarstva najpogosteje izberejo biologijo ali lesarstvo. Največja potrditev našega dela in obenem najlepši trenutek je, ko jeseni med bruci na našem oddelku prepoznamo nekdanje udeležence dijaškega gozdarskega tabora,« je sklenil Blaž Fricelj.

Primerjali so gospodarske in naravno razvijajoče se gozdove, pomen odmrlega lesa ter vpliv divjadi.

Tabor sta finančno podprla Pahernikova ustanova ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, k uspešni izvedbi so pripomogli Slovenski državni gozdovi, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter Lovska zveza Slovenije.

vir: https://slovenskenovice.delo.si/