Ekipa raziskovalcev z Univerze v Kapstadu v Južni Afriki in Švicarske zvezne tehnične visoke šole v Lausanni (EPFL) je razvila novo metodo za ultra-personalizirano zdravljenje raka materničnega vratu. Z uporabo računalniške analize bioloških podatkov so ustvarili stabilne povezave med protitelesi in zdravili, ki delujejo kot molekularni »vodeni izstrelki«.

Njihova študija, objavljena v reviji Computational Biomedicine, je preučila na tisoče vzorcev zdravih in tumorskih tkiv ter identificirala tri ključne beljakovine na površini rakavih celic za prilagoditev terapije glede na celični tip pacientke. Ta odkritja ponujajo novo upanje za pacientke, ki razvijejo oblike bolezni, ki so se razširile ali so odporne na običajna zdravljenja.

Spremenjena metoda rešuje eno glavnih težav tovrstnih povezav: nestabilnost spoja med zdravilom in beljakovino. Raziskovalna ekipa je delala s posebnimi odlomki protiteles, ki so imeli SNAP-oznako. To je omogočilo povezavo zdravila na enem samem točno določenem mestu protitelesa. Postopek zagotavlja optimalno razmerje 1:1 med deloma molekule, kar pomeni, da zdravilo varno potuje po krvnem obtoku in se toksična kemoterapija ne sprosti predčasno v zdravih območjih. Zdravilo se tako sprosti izključno v tumorski celici in jo uniči, ne da bi poškodovalo okoliška zdrava tkiva.

Poleg izpopolnitve molekularne strukture je študija ponudila rešitev za ključno biološko težavo: ogromno notranjo raznolikost samega tumorja. Znanstveniki v študiji opozarjajo, da raka materničnega vratu ne bi smeli obravnavati kot eno samo bolezen. Ploščatocelični rak in adenokarcinom namreč nastaneta iz celic različnega izvora na zunanjem in notranjem delu materničnega vratu, ti podtipi pa kažejo različno prisotnost beljakovin na površini celic. To pomeni, da ciljno usmerjeno zdravilo, zasnovano za en tip tumorja, postane neučinkovito ali pa celo toksično za drugo vrsto tumorja. Raziskovalci so tako identificirali tri beljakovine za prilagoditev zdravljenja. Prva je mezotelin (MSLN), ki se je izkazal za odličen splošni cilj, saj je prisoten z visoko pogostnostjo v obeh tumorskih podtipih. Druga beljakovina, TROP-2, je močno prisotna in se je izkazala za zelo selektivno za adenokarcinom, pri ploščatoceličnem raku pa jo je treba uporabljati previdno zaradi njene prisotnosti v zdravih tkivih. Nazadnje so identificirali še beljakovino LIV-1, ki je povišana le v majhni podskupini 4,6 odstotka pacientk in se kaže kot ključni označevalec za ultra-personalizirana zdravljenja.

Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši rak med ženskami po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je oblikovala strategijo za izkoreninjenje raka materničnega vratu in za leto 2030 določila cilje, da bo 90 odstotkov deklic cepljenih proti virusu humanega papiloma pred dopolnjenim petnajstim letom starosti, da se bo 70 odstotkov žensk podvrglo presejalnim testom pri 35 in 45 letih ter da bo imelo 90 odstotkov diagnosticiranih žensk dostop do ustreznega zdravljenja.

vir: https://www.dobrenavade.si/