Tudi v letu od zadnjega občinskega praznika se je zvrstilo kar nekaj naložbenih pridobitev. »Prenovili smo zdravstveno postajo in zgradili prizidek k Osnovni šoli Podčetrtek, prenove je bila deležna tudi podružnična šola v Polju ob Sotli. Konec septembra bomo predali namenu zadnji prenovljeni del gradu Podčetrtek. Gradimo dom starejših, v razmahu je stanovanjska gradnja,« je najnovejše pridobitve uvodoma nanizal župan Peter Misja, ki je vodenje občine prevzel pred enaindvajsetimi leti. Se bo jeseni potegova

Barbara Furman

Tudi v letu od zadnjega občinskega praznika se je zvrstilo kar nekaj naložbenih pridobitev. »Prenovili smo zdravstveno postajo in zgradili prizidek k Osnovni šoli Podčetrtek, prenove je bila deležna tudi podružnična šola v Polju ob Sotli. Konec septembra bomo predali namenu zadnji prenovljeni del gradu Podčetrtek. Gradimo dom starejših, v razmahu je stanovanjska gradnja,« je najnovejše pridobitve uvodoma nanizal župan Peter Misja, ki je vodenje občine prevzel pred enaindvajsetimi leti. Se bo jeseni potegoval za šesti županski mandat?

V občini Podčetrtek so v zadnjem letu prav tako obnovili več krajevnih cestnih odsekov ter prenovili in dogradili kanalizacijsko ter vodovodno omrežje na več koncih lokalne skupnosti.

Potrebe po stanovanjih se povečujejo, ker se, kot pravite, število občanov iz leta v leto povečuje. Kako jim sledite?

Rast števila občanov se kaže pri povečanem vpisu v vrtce in šole. Ko sem pred enaindvajsetimi leti začel županovati, je bilo v vrtcu v naši občini le petdeset otrok, danes jih je dvesto. Zato pospešeno gradimo stanovanja, ker se zavedamo, da tako zagotavljamo enega od pomembnih pogojev, da mladi ostajajo v domačem okolju. To nam očitno uspeva, saj je naša občina po starostni sestavi med mlajšimi.

V kakšni finančni kondiciji je občina?

Občina Podčetrtek je v dobri finančni kondiciji in je med najmanj zadolženimi. Dolg na prebivalca znaša manj kot dvesto evrov in to kljub številnim razvojnim naložbam, ki jih uresničujemo od ustanovitve občine.

Samo letos bomo za naložbe namenili od osem do devet milijonov evrov, kar pomeni, da smo bili uspešni na državnih in evropskih razpisih za sofinanciranje.

Milijoni za turizem: kdo bo v naših krajih dobil denar za nova doživetja?

»Rast števila občanov se kaže v povečanem vpisu v vrtce in šole. Ko sem pred enaindvajsetimi leti začel županovati, je bilo v vrtcu v naši občini le petdeset otrok, danes jih je dvesto.«

Pred nami so pomembni naložbeni projekti, kot sta Mladinski center sveta Ema, ki je vreden približno tri milijone evrov, in približno pet milijonov evrov vreden Turistično-rekreativni center Vonarje.

Kakšna bo podoba območja Vonarja čez leto ali dve?

Že pred leti smo v občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje Vonarja poleg ureditve podjetniškega inkubatorja, v katerem bo na voljo prostor za enajst podjetij, predvideli tudi turistično-rekreativni center, ki naj bi bil urejen do začetka naslednjega leta. Sicer imamo za območje Vonarja pripravljene idejne zasnove še za dodatne vsebine, ki bi jih radi uresničili v javno-zasebnem partnerstvu.

Ob tem želim poudariti, da nismo vrgli puške v koruzo, kar zadeva čiščenje Vonarskega jezera. Državo še vedno pozivamo, naj očisti dno jezera. Predlagamo ureditev suhega zadrževalnika, saj bi s tem zagotovili dovolj vode, s katero bi reševali pereče težave, ki jih povzroča suša na našem območja.

Kako je z gradnjo enote doma starejših? Bo stanovalce lahko sprejela naslednjo pomlad?

Da, vrata bo odprla v začetku naslednjega leta. Smo starajoča družba, zato se potrebe po institucionalnem socialnem varstvu povečujejo. Novozgrajena enota doma starejših bo lahko sprejela štiriintrideset stanovalcev. V naši občini že od leta 2012 deluje enota doma starejših, v kateri je bilo doslej prostora le za devetnajst stanovalcev.

Majhna pozornost, ki je šentjurskim upokojencem polepšala dan

Povpraševanje za bivanje v domu je precejšnje ne le iz lokalnega okolja, ampak tudi iz drugih koncev Slovenije. Vrednost naložbe je ocenjena na 6,1 milijona evrov, od tega bo večji del denarja, približno 5,6 milijona evrov, prispevala država.

Preostanek bosta zagotovila občina in Dom starejših Šmarje pri Jelšah, ki upravlja podčetrtško enoto doma starejših.

Kako se vsesplošno pomanjkanje zdravnikov odraža v zdravstveni postaji v vaši občini? Menda naj bi jo zapustila ginekologinja.

Kolikor mi je znano, je pred kratkim ginekologinja prišla v našo zdravstveno postajo. V njej delata tudi zdravnica splošne medicine in zobozdravnica. Prizadevamo si, da bi zagotovili še enega zdravnika splošne medicine in zobozdravnika. Pediatra imamo na voljo dvakrat na teden, želimo ga zagotoviti vse dni v tednu. Upamo, da nam bo kadrovske okrepitve uspelo zagotoviti še to jesen. Prostorski pogoji v zdravstveni postaji so zelo dobri, saj smo stavbo prenovili in v njej zagotovili še tri dodatne ambulante, druge smo opremili z najsodobnejšo opremo.

»Letos obeležujemo šestdeset let turizma v Podčetrtku. Pred šestimi desetletji so župnik, ravnatelj in trgovec v Podčetrtku ustanovili turistično društvo, saj so prepoznali priložnost v izkoriščanju termalne vode.«

Letos v Podčetrtku obeležujete šestdeset let turizma, ki je zaznamoval razvoj občine. Kakšni so bili začetki? In koliko denarja se danes steče iz naslova turistične takse v občinski proračun?

Za to, da lahko danes na letni ravni zberemo približno sedemsto tisoč evrov iz naslova turistične takse, so zaslužni mnogi, ki so sooblikovali turistični razvoj.

Pred šestimi desetletji so župnik, ravnatelj in trgovec v Podčetrtku ustanovili turistično društvo, saj so prepoznali priložnost v izkoriščanju termalne vode. V takratnih Atomskih toplicah, predhodnicah današnjih Term Olimia, so bile najprej lastniško prisotne Slovenske železnice, zdaj je večinska lastnica država, ki je po mojem mnenju dobra lastnica. Terme Olimia se sicer uspešno razvijajo tudi po zaslugi dobrega vodstva in drugih zaposlenih. Predpogoj za razvoj kakovostne turistične ponudbe je urejena javna infrastruktura, zato je občina vsa ta leta skrbela za urejanje cest, pločnikov in kolesarskih poti ter parkirnih mest.

Tako se danes v Podčetrtku približujemo številu pol milijona turističnih prenočitev.

Prinaša hitro razvijajoč se turizem tudi negativne posledice?

Zagotovo so prisotne. Ob koncih tedna v Podčetrtku naštejemo tudi tisoč in več enodnevnih gostov, ki puščajo velike količine smeti. Zato zagotavljamo dosledno čiščenje javnih površin ter redne odvoze smeti. Tako zagotavljamo urejeno in čisto okolje.

To poletje ste v Podčetrtku za turiste in domačine uvedli turistični avtobus, ki je vozil po zanimivih kotičkih občine. Kako je bila sprejeta ta novost?

Odločitev o uvedbi turističnega avtobusa se je izkazala kot odlična, saj je bil turistični avtobus vedno poln potnikov. Zgodilo se je celo, da vseh ni mogel sprejeti. A zato ni bilo težav, saj je vozil vsako uro. Turistični avtobus bo po naši občini vozil tudi naslednje poletje.

Tretji, zadnji del obnove gradu Podčetrtek je končan. Kaj prinaša?

Grad smo obnavljali v treh fazah. Začeli smo z obnovo grajske kapele, sledila je obnova grajskega vhoda z ureditvijo degustacijske sobe, kuhinje in sanitarij. S statično in z energetsko obnovo zidov smo preprečili nadaljnje propadanje grajskega kompleksa. Zatem smo se lotili obnove notranjih prostorov. Prenovljeno vhodno grajsko dvorišče predstavlja prizorišče kulturnih dogodkov, osveženo notranje dvorišče je namenjeno predvsem druženju, medtem ko prenovljen hodnik pred kapelo omogoča lažji prehod med posameznimi deli gradu.

Celjski grad se bo spremenil v živo zgodovinsko prizorišče

V prvem nadstropju gradu smo uredili prostore za sodobni muzej z izbranimi predmeti in digitalnimi vsebinami ter digitalizirano knjižnico z dragoceno knjižno zbirko dr. Jožeta Krašovca – duhovnika, teologa, biblicista, prevajalca, filozofa in univerzitetnega profesorja. V obnovo gradu je občina vložila približno pet milijonov evrov, od tega je na različnih razpisih pridobila štiri milijone državnih in evropskih sredstev.

Spodbudno je, da pri obnovi gradu niste pozabili na osebe z invalidnostjo.

Z nadgradnjo dvigala in s klančinami smo poskrbeli, da bo grad s svojimi kulturnimi in z drugimi vsebinami dostopen tudi gibalno oviranim osebam, starejšim ter osebam s senzornimi omejitvami.

Grad Podčetrtek sicer že nekaj let predstavlja pomemben del turistične ponudbe, v prenovljeni podobi bo to vlogo zagotovo še okrepil, saj bo ponujal odlične pogoje za organizacijo dogodkov v privlačnem grajskem okolju, nove vrste vodenj, privlačnejšo izkušnjo za šole ter bolj poglobljeno interpretacijo zgodovine.

Prihaja komična glasbena predstava Sex, droge & klasika

»Čeprav sem se pred enaindvajsetimi leti z lahkoto odločil za župansko kandidaturo, in to brez kakršnihkoli političnih izkušenj, sem se to poletje toliko težje odločal o tem, ali končati ali nadaljevati še en mandat. Priznam, da je to ena mojih težjih odločitev v življenju.«

Nekaj prostorov v prenovljenem gradu Podčetrtek ostaja praznih. Je res, da naj bi v njih zagotovili tudi nočitvene zmogljivosti?

Te možnosti ne izključujemo, a je o tem še prehitro govoriti. Imamo pripravljene idejne zasnove za preostali del obnovljenega gradu, ki jih želimo uresničiti v javno-zasebnem partnerstvu. Občina se pač ne more ukvarjati s sobodajalstvom.

Je država dobra partnerka občinam? Mnogi župani opozarjajo na prenizke povprečnine ter zapletene in dolgotrajne birokratske postopek. Upravičeno?

Ne bom tarnal. Menim, da je z državo mogoče zelo dobro sodelovati. Takšne so moje večletne izkušnje, saj smo pri številnih razvojnih naložbah z državo dobro sodelovali.

Kritike glede višine povprečnine so pogosto neupravičene, saj se je v zadnjih letih občutno povečala in se giblje med osemsto in več kot dva tisoč evri na prebivalca občine. A je res, da bi država morala spremeniti formulo, po kateri odmerja višino povprečnine za posamezno občino. Pri odmeri upošteva stopnjo razvitosti občine. Manj razvite občine so upravičene do višjega deleža povprečnine na občana in obratno. Občina Podčetrtek je med slovenskimi občini na sedemnajstem mestu glede razvitosti, na kar smo ponosni, a smo zaradi tega prikrajšani pri povprečnini.

Športni večer Celju prinesel dve zmagi!

Za vami je enaindvajset let županovanja. Menite, da je čas za umik, ali boste jeseni ponovno kandidirali?

Čeprav sem se pred enaindvajsetimi leti z lahkoto odločil za župansko kandidaturo, in to brez kakršnihkoli političnih izkušenj, sem se to poletje toliko težje odločal o tem, ali končati ali nadaljevati še en mandat. Priznam, da je to ena mojih težjih odločitev v življenju. Na pobudo mnogih ljudi, tudi odličnih sodelavk in tistih posameznikov, ki jih zelo spoštujem, sem se odločil, da se bom jeseni ponovno potegoval za zaupanje občank in občanov. K tej odločitvi je v veliki meri pripomoglo tudi to, da smo sredi velikih naložb, ki jih želim uspešno končati.

VIR: https://svet24.si/