Ko zaščita znanja postane poslovna prednost

Ko zaščita znanja postane poslovna prednost

Gospodarstvo,   Petek, 25. september 2026  SPIRIT Slovenija

25. 9. 2026 - Kako pravočasno zaščititi tehnologije, razvojne rešitve in poslovne skrivnosti ter intelektualno lastnino vključiti v poslovno strategijo podjetja? To so bila osrednja vprašanja prvega srečanja FDI Executive Exchange, ki ga je SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino pripravil za vodstva podjetij s tujim in mešanim kapitalom.

Znanje, tehnologije, podatki, razvojne rešitve in poslovne skrivnosti predstavljajo vse pomembnejši del vrednosti podjetij. Z vstopanjem na nove trge, sodelovanjem z raziskovalnimi institucijami, dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji pa postaja vse pomembnejše tudi vprašanje, kako ključna znanja ustrezno zaščititi ter jih hkrati učinkovito uporabljati za nadaljnji razvoj in rast.

Namestnica direktorice SPIRIT Slovenija mag. Nataša Kos je ob odprtju srečanja poudarila, da intelektualna lastnina ni več zgolj pravno vprašanje, temveč pomemben del poslovne strategije podjetja. »Znanje samo po sebi še ni konkurenčna prednost. Konkurenčna prednost postane takrat, ko ga znamo razvijati, ohraniti, zaščititi in spremeniti v poslovno vrednost,« je dejala.

Na pomen premišljenega upravljanja intelektualne lastnine kažejo tudi podatki skupne študije Evropskega patentnega urada (EPO) in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Podjetja z registriranimi pravicami intelektualne lastnine v povprečju ustvarijo 23,8 odstotka več prihodkov na zaposlenega kot podjetja brez takšnih pravic. Ob upoštevanju razlik v velikosti podjetij, panogi in lokaciji znaša razlika 41 odstotkov.

Od ustvarjanja znanja do njegove komercializacije
Mag. Karin Žvokelj, direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, je opozorila, da Evropa, še posebej pa Slovenija, pri ustvarjanju znanja dosega dobre rezultate, večji izziv pa ostaja njegova komercializacija. Med ključnimi razlogi je izpostavila prešibko povezovanje raziskovalnih institucij in gospodarstva ter poudarila, da je prav boljši prenos znanja v poslovno vrednost eden od pogojev za večjo konkurenčnost. Podjetja morajo svojo intelektualno lastnino najprej prepoznati in identificirati, nato pa izbrati ustrezen način zaščite in komercializacije. Intelektualna lastnina je po njenih besedah pomembno poslovno sredstvo in eno od gonil inovacij.

Pomen sistematičnega upravljanja intelektualne lastnine je Slovenija umestila tudi med svoje strateške razvojne usmeritve. Nacionalna strategija intelektualne lastnine do leta 2030 postavlja tri ključne cilje: krepitev okolja za ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine, povečanje znanja in ozaveščenosti na tem področju ter krepitev njene vloge v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi. Leta 2025 je bil sprejet tudi akcijski načrt, s katerim je Slovenija prešla od strateškega načrtovanja k izvajanju konkretnih ukrepov. Prav vprašanje, kaj strateško upravljanje intelektualne lastnine pomeni v vsakodnevnih poslovnih odločitvah podjetij, je bilo v ospredju srečanja FDI Executive Exchange.

Kako zaščito prenesti v poslovno prakso
Premišljena strategija varstva intelektualne lastnine lahko podjetju prinese konkretne poslovne koristi. Kot je poudarila Vesna Kovič, direktorica Patentne pisarne, lahko prispeva k tržni prednosti in višji vrednosti podjetja, olajša dostop do financiranja, saj se pravice intelektualne lastnine lahko uporabljajo tudi kot zavarovanje, ter omogoča varnejše sodelovanje z zunanjimi raziskovalci in poslovnimi partnerji, med drugim z ustrezno uporabo pogodb o nerazkrivanju informacij (NDA).

Pri sodelovanju podjetij z raziskovalnimi organizacijami je treba vprašanja intelektualne lastnine urediti že na začetku projekta. Mag. Robert Blatnik, CLP, z Instituta »Jožef Stefan« je opozoril, da financiranje samo po sebi še ne pomeni avtomatičnega lastništva vseh rezultatov, zato morajo partnerji vnaprej jasno določiti svoje prispevke, lastništvo in dostop do rezultatov, njihovo zaščito ter možnosti komercializacije. Izpostavil je tudi pomen ustreznega tržnega vrednotenja pri prenosu intelektualne lastnine iz raziskovalnih organizacij v podjetja.

Pomemben del poslovne strategije so tudi znamke in modeli. Barbara Režun z Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino je predstavila, kako lahko podjetja z njimi krepijo prepoznavnost, tržni položaj in svojo vrednost. Poudarila je, da sama registracija še ne ustvarja konkurenčne prednosti – ta nastane z aktivnim upravljanjem pravic in njihovo vključitvijo v poslovno strategijo. O tem, kaj, kje in kdaj zaščititi ter kako pravice pozneje uporabljati, bi morala podjetja zato razmišljati že pred lansiranjem izdelka ali vstopom na nov trg.

Praktični pomen upravljanja intelektualne lastnine je na primeru farmacevtske industrije predstavil Miha Kotnik, vodja ekipe za intelektualno lastnino v Sandozu. V tej panogi imajo pomembno vlogo predvsem patenti in blagovne znamke, ob tem pa je treba iskati ravnotežje med zaščito inovacij in dostopom pacientov do cenovno dostopnih in kakovostnih zdravil. Kotnik je izpostavil tudi posebne mehanizme, ki omogočajo pravočasen razvoj generičnih in podobnih bioloških zdravil.

Od zaščite znanja do poslovne vrednosti
Okroglo mizo »Od zaščite znanja do poslovne vrednosti – izkušnje podjetij« je moderirala izr. prof. dr. Jana Hojnik. Razprava je pokazala, da se podjetja za različne oblike zaščite odločajo glede na panogo, tehnologijo in poslovni model. Maks Prokop iz Iskraemeca je pojasnil, da zaradi narave njihove regulirane industrije niso izrazito patentno usmerjeni, pomembnejšo vlogo pa imajo blagovne in produktne znamke. Martin Ocepek iz Kansai Helios Slovenija je izpostavil poslovne skrivnosti in opozoril, da patent zaradi razkritja tehnologije ni vedno najboljša izbira. Miha Kotnik iz Sandoza pa je poudaril, da je pri odločitvi za zaščito pomembna tudi njena poslovna vrednost – ali je mogoče pravico pozneje komercializirati oziroma z njo vplivati na položaj konkurence na trgu.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi stroškom in dejanski učinkovitosti zaščite. Marko Vrtovec iz Remiga je na primeru startupa pojasnil, da je treba zaradi omejenih sredstev zelo premišljeno izbrati, kaj zaščititi in na katerih trgih. Ob tem je opozoril, da je prijava pravice pogosto šele prvi in cenejši del procesa, precej zahtevnejše pa je njeno uveljavljanje, zlasti na oddaljenih trgih. Kotnik je dodal, da je v nekaterih primerih smiselna tudi pravočasna javna objava rešitve, če je podjetje ne namerava patentirati, saj s tem zmanjša možnost, da bi isto rešitev pozneje zaščitil nekdo drug.

Sogovorniki so se dotaknili tudi uporabe umetne inteligence pri analizah patentnega okolja, največ soglasja pa je bilo pri vprašanju kulture ravnanja z znanjem v podjetju. Strinjali so se, da pravna zaščita sama po sebi ni dovolj, temveč morajo zaposleni razumeti, katere informacije so zaupne, kako se z njimi ravna in kdaj jih je mogoče deliti. Pomembni so tudi jasni dogovori s partnerji ter prepoznavanje in nagrajevanje inovativnosti zaposlenih.

FDI Executive Exchange kot prostor dialoga z vodstvi podjetij
SPIRIT Slovenija je FDI Executive Exchange zasnoval kot novo platformo za strateški dialog, izmenjavo praktičnih izkušenj in povezovanje vodstev podjetij s tujim in mešanim kapitalom, strokovnjakov ter predstavnikov institucij. Kot je poudarila mag. Nataša Kos, je cilj vzpostaviti dolgoročen dialog o temah, ki vplivajo na razvoj, konkurenčnost in rast podjetij ter na privlačnost slovenskega poslovnega okolja, predvsem pa odpirati vprašanja, kaj v praksi deluje, kje nastajajo izzivi in kaj je mogoče skupaj narediti bolje.

Foto: SPIRIT Slovenija /MZ, LV

VIR: SI21