Ljubljana, 19.10.2026 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 57. seji, 19. 10. 2026 obravnavala Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-I) in Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2025. Sprejela je tudi dve pobudi, namenjeni izboljšanju pogojev za kmetijsko pridelavo in ohranjanju kmetijskih zemljišč v kmetijski rabi.

Komisija je podprla Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki omogoča širšo uporabo sredstev, zbranih iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, za pomoč kmetijskim gospodarstvom ob kriznih razmerah. Ob tem pa je izpostavila, da gre za namenska sredstva, prvenstveno namenjena varstvu in izboljševanju kmetijskih zemljišč, odpravljanju zaraščanja, izvajanju zemljiških operacij ter vzpostavljanju namakalnih sistemov. Komisija sicer podpira zagotavljanje pravočasne pomoči kmetom ob naravnih nesrečah in drugih izrednih razmerah, vendar poudarja, da je treba za financiranje tovrstnih ukrepov poiskati celovito sistemsko rešitev in zagotoviti dodatne finančne vire, ne pa zmanjševati sredstev za dolgoročna vlaganja v kmetijska zemljišča. Posebej je izpostavila pomen namakanja kot enega ključnih ukrepov za prilagajanje kmetijstva vse pogostejšim sušnim razmeram in zagotavljanje stabilne pridelave hrane. Pri tem je opozorila na nezadostna vlaganja, dolgotrajne postopke umeščanja namakalnih sistemov v prostor ter pomanjkanje ustreznih razpisov, zaradi česar nekateri kmetje kljub že pripravljeni dokumentaciji več let čakajo na možnost izvedbe načrtovanih naložb. Komisija poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje in pospešiti izvajanje namakalnih projektov, ki so ključnega pomena za dolgoročno prehransko varnost in večjo samooskrbo s hrano.

Komisija se je seznanila tudi z Letnim poročilom o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2025. Ugotovila je, da je družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), dosegla odlične poslovne rezultate, vendar ob tem poudarila, da ustvarjanje dobička ne sme biti edino merilo uspešnosti njenega poslovanja. Eden izmed temeljnih namenov vzpostavitve novega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi je bil namreč tudi ustvarjanje pogojev za razvoj domače gozdno-lesne verige. Komisija je zato posebej izpostavila vprašanje dejanskega prispevka SiDG k ohranjanju in razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije, zagotavljanju konkurenčnih pogojev za domače predelovalce ter ustvarjanju dodane vrednosti lesa v Sloveniji.

Komisija z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se delež prodaje lesa po dolgoročnih pogodbah še naprej zmanjšuje, saj je s 65 % v letu 2023 upadel na 35 % v letu 2025, kar odpira vprašanja glede dolgoročne stabilnosti in predvidljivosti oskrbe domačih lesnopredelovalnih podjetij. Prav tako je poudarila pomen večjega vključevanja gorskih in hribovskih kmetij ter lokalnih izvajalcev v sečnjo in spravilo lesa, s čimer bi SiDG pomembneje prispevala k ohranjanju gospodarske dejavnosti in poseljenosti podeželja. Komisija je ponovno opozorila tudi na pomanjkljivo preglednost poročila glede podatkov o stroških sečnje in spravila lesa v lastni proizvodnji ter pri zunanjih izvajalcih in poimenskega seznama desetih največjih kupcev lesa, katerih ponovno vključitev v letna poročila je predlagala že v preteklem letu. Ob tem je poudarila, da bi bilo treba v letnih poročilih jasneje in na podlagi merljivih kazalnikov prikazovati dejanske učinke gospodarjenja z državnimi gozdovi na razvoj domače gozdno-lesne verige.
Komisija je sprejela tudi dve pobudi, namenjeni ohranjanju kmetijskih zemljišč in izboljševanju pogojev za kmetijsko pridelavo.

S prvo pobudo se je zavzela za ohranitev kmetijskih zemljišč in obstoječih proizvodnih zmogljivosti na območju perutninskih farm Ravne in Sušica v Občini Pivka, kjer se predvideva preusmeritev zemljišč v turistično-rekreacijsko rabo, zlasti za ureditev igrišča za golf. Komisija je poudarila pomen ohranjanja kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in Ministrstvu za kmetijstvo predlagala, naj se v okviru svojih pristojnosti zavzame za prostorske rešitve, ki bodo omogočale nadaljevanje in razvoj kmetijske proizvodnje na tem območju.

Z drugo pobudo je komisija Vladi Republike Slovenije predlagala, naj prouči možnosti spremembe davčne zakonodaje, zlasti glede obdavčitve dobička iz kapitala pri prostovoljnih medsebojnih menjavah kmetijskih zemljišč zaradi zaokroževanja kmetijskih površin. Komisija meni, da veljavna davčna ureditev otežuje izboljševanje zemljiške strukture kmetij, saj se tovrstne menjave z vidika obdavčitve obravnavajo kot odsvojitev nepremičnin, čeprav je njihov namen predvsem izboljšanje pogojev za kmetijsko pridelavo. Vladi predlaga proučitev možnosti uvedbe ustreznih davčnih olajšav oziroma oprostitev, ki bi spodbudile prostovoljne menjave zemljišč, zmanjšale razdrobljenost kmetijskih površin in stroške njihove obdelave ter prispevale k učinkovitejši in gospodarnejši kmetijski pridelavi. Pobudo je podprla tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije mag. Irena Tušar, ki je pojasnila, da Sklad redno obravnava številne vloge in predloge za menjavo zemljišč. Ob tem je izrazila pripravljenost, da se za spremembo davčne zakonodaje na tem področju zavzame tudi Sklad. 

VIR: Državni svet