Naložbe v železniško infrastrukturo, učinkovitejše povezave z Luko Koper in tesnejše čezmejno sodelovanje so dobra osnova za gospodarsko rast Avstrije, Slovenije in širše alpsko-jadranske regije. Tako bi lahko povzeli dogodek, ki so ga 21. oktobra na Dunaju organizirali Slovenska gospodarska zveza v Celovcu (SGZ), Slovenski gospodarski forum Dunaj (SGF) in Luka Koper.

Občinstvo je uvodoma pozdravil avstrijski zvezni minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo Peter Hanke, ki je pohvalil dosedanji razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji in napredek pri novih povezavah, ki krepijo celoten alpsko-jadranski koridor. Čeprav ima Avstrija med vsemi srednjeevropskimi državami še najbolj razvito železniško omrežje, ne popušča pri novih naložbah. V obdobju 2027–2032 predvidevajo kar 19,5 milijard evrov naložb v železniško infrastrukturo. Med ključnimi projekti je minister izpostavil Semmerinški predor, ki naj bi začel obratovati konec leta 2029. Naložbe naj bi povečale zmogljivost omrežja, okrepile preusmerjanje tovornega prometa s cest na železnico in izboljšale čezmejno povezljivost. Minister Hanke sicer priznava, da so obnovitvena dela na železnici, ki se trenutno odvijajo v več avstrijskih sosednjih državah, vključno s Slovenijo nujna, da pa si bo tudi sam prizadeval za boljšo koordinacijo med državami pri načrtovanju del, saj sočasne zapore in omejitve na obeh straneh meje povzročajo preglavice železniškim prevoznikom in celotni logistiki.

Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in član uprave Rail Cargo Group Christoph Grasl. Slednji ni skrival navdušenja nad razvojem koprskega pristanišča v zadnjih letih. Optimističen je bil tudi glede smeri, v katero gre razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji. Mes je predstavil ključne razvojne projekte Slovenije na področju železnice v naslednjih letih, od drugega tira Koper – Divača, ki naj bi bil operativen aprila prihodnje leto, do nadgradnje proge med Ljubljano, Jesenicami in avstrijsko mejo v dvotirno. Omenil je tudi širitev kapacitete na ključnih železniških postajah kot so Koper, Sežana in Ljubljana, kar bo še pospešilo pretočnost prometa. Kržanova je predstavila projekte povečevanja kapacitet v pristanišču, kot so podaljševanje kontejnerskega terminala, dodatno skladišče za avtomobile, nova privezna mesta, s čimer se pristanišče pripravlja na povečanje kapacitet na železnici. Je pa posebej izpostavila, da v Luki Koper, poleg infrastrukture, pozornost dajejo tudi optimizaciji, avtomatizaciji in digitalizaciji procesov, kar bo omogočalo večjo produktivnost na istem prostoru.

Po okrogli mizi je sledil tradicionalni sprejem Luke Koper za avstrijske partnerje, ki je bil tudi letos izredno dobro obiskan, kar dokazuje dobre dolgoletne in tesne partnerske odnose z logističnimi podjetji in končnimi kupci v Avstriji, za katere Luka Koper še vedno ostaja prvo pristanišče za čezmorski uvoz in izvoz blaga.

VIR: https://www.luka-kp.si/