Mesečni Media briefing Inštituta Razvojnik z izborom ključnih analiz, komentarjev in razvojnih tem, ki smo jih obravnavali v aktualnem mesecu.

ŠTEVILKA, KI POVE VSE: 18 

Razvojna kapica v EU: 18 držav jo ima, Slovenija ne 

Zgornja meja osnove za obračun socialnih prispevkov v Evropi ni izjema. Pozna jo 18 članic EU, med njimi Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska in Belgija. Toda enotnega evropskega modela ni: razlikujejo se vrste omejenih prispevkov, višina pragov in obravnava dohodkov nad njimi.  Kaj kaže primerjava: 

·         Slovenija je med devetimi članicami brez splošne razvojne kapice. 

·         Slovenski predlog pri 7.500 € bruto bi bil pri približno trikratniku povprečne plače in bi zajel okoli 1,3 % zaposlenih. 

·         Ključno vprašanje ni le uvedba kapice, temveč izbira modela, ki poveže konkurenčnost, pravice in javnofinančno vzdržnost. 

Preberite več 

V FOKUSU 

Slovenija pridobiva prebivalce, izgublja pa domače talente. 

Leta 2025 se je v Slovenijo priselilo 30.854 ljudi, odselilo pa 22.335. Pozitivna skupna bilanca zakriva razliko: pri tujih državljanih je prirast znašal +9.497, pri slovenskih −978. Med slovenskimi državljani v starosti 25–64 let je bil leta 2024 negativen tudi prirast terciarno izobraženih.  Ključni poudarki: 

·         Največji neto odliv slovenskih državljanov leta 2025 je bil med 25. in 29. letom (−357) ter med 20. in 24. letom (−193). 

·         Z državami EU je Slovenija zabeležila selitveno bilanco −1.309; pozitivno bilanco ustvarjata predvsem območje nekdanje Jugoslavije in Azija. 

·         Odhodi mladih pomenijo tudi izgubo dela javnega vlaganja v izobraževanje, še preden se to povrne skozi delo in davčne prispevke. 

Preberite več 

ANALIZA 

Ni ene kapice: kaj nas učijo Avstrija, Nemčija in Španija? 

Evropske države so omejitve prispevne osnove prilagodile različnim ciljem. Avstrija uporablja enotno mejo za vse obvezne prispevke, Nemčija ločeni meji glede na vrsto zavarovanja, Španija pa nad kapico ohranja progresiven solidarnostni prispevek. Primerjava pokaže: 

·         Avstrija: enotna mesečna meja 6.930 € za vse obvezne prispevke v letu 2026. 

·         Nemčija: ločeni meji 8.450 € za pokojninsko zavarovanje in brezposelnost ter 5.812,50 € za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. 

·         Španija: najvišja mesečna osnova 5.101,20 €, nad njo pa solidarnostni prispevek. 

Slovenski predlog enotne kapice pri 7.500 € je po zasnovi najbližje avstrijskemu, a z relativno višjim pragom. 

Celotna analiza 

AKTUALNO TA MESEC 

Dogodek: Enotni v nezaupanju v slovenske institucije 

Prvega oktobra 2026 smo v Ljubljani skupaj s Platformo sodelovanja in Akademijo za demokracijo pripravili dogodek o zaupanju v institucije.  Po indeksu Inštituta Razvojnik Slovenija dosega 47,9 %, povprečje EU pa 57,7 %; to nas uvršča na 24. mesto med 27 članicami. Zaupanje v institucije stroke in storitev znaša 74,6 %, v institucije odločanja in izvajanja pravil pa 31,2 %. Največji zaostanek za EU je pri pravosodju: 19 odstotnih točk. 

Razprava je poudarila, da zaupanje ni le vprašanje politične kulture. Predvidljivost odločitev, enakost pred pravili in zanesljivost institucij vplivajo tudi na naložbe, sodelovanje in konkurenčnost. Zaupanje nastaja z izkušnjo, ne s kampanjo. 

Vabljeni k branju novice in ogledu galerije z dogodka. 

Þ   RAZISKAVA: Enotni v nezaupanju – podpovprečno zaupanje v institucije 

Zakaj je Slovenija pod evropskim povprečjem pri zaupanju v vse merjene institucije? Raziskava preverja razlage o politični razklanosti, apatiji, majhnosti države in zgodovinski dediščini ter izpostavlja razkorak med formalnimi pravili in izkušnjo njihovega izvajanja. 

Celotna raziskava 

Osnovne informacije | Inštitut Razvojnik 

Inštitut Razvojnik je slovenski think tank, ki deluje kot neodvisna analitično-raziskovalna platforma za oblikovanje boljših javnih politik in reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Temelji na načelih neodvisnosti, analitičnosti, liberalnosti in transparentnosti, vse analize in orodja pa so javno dostopni. 

Njegovo poslanstvo je prispevati k sprejemanju bolj premišljenih odločitev, ki krepijo družbeno blaginjo in dobrobit ljudi. Vizija inštituta je Slovenija z višjim življenjskim standardom, večjo samostojnostjo ljudi ter vključujočo in odporno družbo. 

Inštitut vodi misel: 

»Dobre odločitve gradijo boljše življenje.« 

Þ     Spletna stran: www.razvojnik.si 

VIR: Inštitut Razvojnik