Spletno mesto si24.news uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi obiskovalcem strani
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bi moral 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku, Kmetijskemu gospodarstvu Lendava, potekla najemna pogodba, dati v najem kmetom. Sodelujoči na včerajšnji okrogli mizi so soglašali, da se mora to zemljo razdeliti med družinske kmetije lendavskega območja.
. . .
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bi moral 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku, Kmetijskemu gospodarstvu Lendava, potekla najemna pogodba, dati v najem kmetom. Sodelujoči na včerajšnji okrogli mizi so soglašali, da se mora to zemljo razdeliti med družinske kmetije lendavskega območja.
Okroglo mizo z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije so v Lendavskih goricah organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Da se da zemljo v obdelavo družinskim kmetijam, je zelo pomembno, saj so kmetje, sploh na obmejnem območju, braniki slovenstva, je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič.
"Sami kmetje so me klicali, kaj bomo naredili, ker želijo biti konkurenčni evropskemu kmetijstvu, a je to nemogoče, če nimajo dovolj obdelovalnih površin. Zato okrogla miza, da sklad kmetijskih zemljišč prepričamo, da smo enotni in da naj pripravijo tak razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva." je dejal Tomažič.
Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic je predlagal spremembo pravilnika o zakupu skladovih zemljišč. Uvede naj se t. i. kapica na zakupljene državne površine v višini največ 100 hektarjev, pri zakupu naj se da prednost fizičnim osebam in nekmetijskim podjetjem, sklad pa naj vsem velikim zakupnikom odpove pogodbo v roku pol leta pred iztekom zakupne pogodbe, je naštel. Če bi kmetje dobili v najem državno zemljo, bi to imelo po njegovem mnenju ugodne učinke na razvoj podeželja, okolje in obstanek družinskih kmetij.
Sprejeli so tri sklepe, med njimi je Tomažič navedel, naj se v razpisu omeji število hektarjev, ki se dajo v najem posameznemu kmetu, naj kmetijska zemljišča v lasti sklada najamejo družinske kmetije z območja Lendave in naj vse kmetije, ki želijo biti najemniki, naredijo poslovni načrt, poroča STA.
