V organizaciji Združenja kmečkih sirarjev Slovenije danes na Brdu pri Kranju poteka 4. Festival slovenskih sirov. Tokrat se na dogodku, ki poteka vsako drugo leto, predstavlja 24 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in dve večji sirarni. Poudarek letošnjega festivala je na mladih prevzemnikih sirarskih kmetij.

V organizaciji Združenja kmečkih sirarjev Slovenije danes na Brdu pri Kranju poteka 4. Festival slovenskih sirov. Tokrat se na dogodku, ki poteka vsako drugo leto, predstavlja 24 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in dve večji sirarni. Poudarek letošnjega festivala je na mladih prevzemnikih sirarskih kmetij.

Kot je v uvodu v festival povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, med katere sodi tudi predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v izdelke z visoko dodano vrednostjo, prispevajo k odpiranju novih delovnih mest in k izboljšanju dohodkovnega položaja kmeta ter poseljenosti podeželja.

Lotriča navdušujejo zgodbe mladih prevzemnikov kmetij, ki se pogumno odločajo za prevzem družinske kmetije in njen nadaljnji razvoj s svežimi idejami ter pristopi, in to kljub vsem velikim izzivom, kakršne so podnebne spremembe ali zakonodajne zahteve.

V zadnjem desetletju je vedno več mladih prevzemnikov mlečnih kmetij, ki se odločijo za predelavo mleka. Nekateri na novo začnejo s predelavo sira tudi v okolju, kjer sirarstvo ni tradicija, številni pa v sirarni, ki so jo postavili že njihovi starši, uvajajo novosti, kot so nove vrste sirov in novi načini trženja.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je izpostavila, da mladi sirarji prinašajo inovativnost in svežino v ta poklic, ki je poln izzivov, a tudi priložnosti. “Mlada generacija sirarjev danes stopa po poti svojih prednikov, a hkrati prinaša novo energijo, nove ideje in nove pristope. Ne izdeluje le sirov, ampak ustvarja zgodbe, ki združujejo tradicijo in sodobnost,” je poudarila.

Ob tem je opozorila, da je pred mladimi sirarji tudi veliko izzivov. Med njimi so pomanjkanje mladih na podeželju, pomanjkanje delovne sile, vedno večji pritiski na kakovost, skrb za živali, delo na polju ter nenehno prilagajanje vsem ukrepov, trendom in zahtevam potrošnikov. “Ampak prav v teh izzivih se skriva moč naše mlade generacije. So iznajdljivi, drzni in neustrašni. Zaupajo svojim koreninam, a se ne bojijo spreminjati sveta okoli sebe,” je dejala in dodala, da si brez njihovega poguma in ustvarjalnosti težko predstavlja prihodnost slovenskega kmetijstva.

Mladi sirarji, ki so se podali na naporno in pogosto tudi negotovo pot predelave mleka na kmetiji, so svoje izkušnje predstavili na posvetu z naslovom Zgodbe mladih sirark in sirarjev, ki ga je Združenje kmečkih sirarjev Slovenije pripravilo v ponedeljek v Biotehniškem centru Naklo. Opozorili so na težave, s katerimi se srečujejo pri prevzemu kmetij ali zagonu nove dejavnosti.

Kot je že na novinarski konferenci, na kateri so minuli teden predstavili letošnji festival slovenskih sirov, povedala Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr’ Matevž, morajo mladi nujno poiskati takšne načine kmetovanja, da javnost prepozna butičnost slovenskih pridelkov iz izdelkov ter je zanje tudi pripravljena primerno plačati. Svetla stran delovnega mesta na kmetiji je, da družina živi in dela skupaj, velika težava pa, da ni dovolj šolanega kadra, ki bi se lahko zaposlil na kmetiji bodisi kot stalna delovna sila bodisi kot sezonska pomoč.

Lotrič je zagotovil, da se v državnem svetu zavedajo, da so prav mladi prevzemniki kmetij tisti, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva in oskrbe z doma pridelano zdravo ekološko hrano. Pomembno pa je, da njihovim težavam prisluhnejo tudi drugi odločevalci.

Ob tem je Lotrič pohvalil delo združenja, ki že več kot 25 let dela v smeri dvigovanja ravni znanja in mlečnih izdelkov s kmetij ter njihove kakovosti. Da je Združenje kmečkih sirarjev Slovenije pri svojem delu uspešno, kažejo vse večje število članov, velik interes za različne sirarske tečaje in druga strokovna izobraževanja ter to, da so v povezovanju s sorodnimi organizacijami v EU dosegli ključne premike v zakonodaji, ki je bila pisana na kožo velikih industrijskih obratov, ni pa bila prijazna do manjših družinskih kmetij.

Lansko praznovanje 25. obletnice delovanja združenja so zaključili z današnjo podelitvijo priznanj. Predsednik združenja Milan Brence pa je izpostavil, da mu je ponedeljkov posvet dal potrditev k dosedanjemu delu. “Sporočilo mladih, ki prevzemajo slovenske kmetije, je bilo namreč tako pronicljivo in jasno, da se ni bati ne za slovenskega kmeta ne za slovenskega sirarja,” je dejal.

VIR: STA