»Malo nas je in hitro se lahko zgodi, da se naš glas ne bo več slišal,« odločno pove Gregor Štibernik v pogovoru za MM

»Malo nas je in hitro se lahko zgodi, da se naš glas ne bo več slišal,« odločno pove Gregor Štibernik v pogovoru za MM

Obvljeno:

sobota, 31. Maj, 2025

Kaja Kovič

Novinarka Marketing magazina

Foto
Črt Piksi

Gregor Štibernik je pomembna osebnost na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v Sloveniji. Opravlja funkcijo generalnega direktorja AIPA, Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenij), kjer je ključno prispeval k vzpostavitvi sistema kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v Sloveniji in njegovi širitvi na Zahodni Balkan. Kot pravi, se bo do konca boril za zaščito slovenske kreativne industrije.

AIPA je ena od organizacij, ki imajo pomembno vlogo v svetu avdiovizualne umetnosti, a je širši javnosti še vedno precej neznana. Kako bi v nekaj stavkih predstavili poslanstvo AIPA?

Pravilno ugotavljate, AIPA je pomemben del v mozaiku slovenske filmske ustvarjalnosti in opravlja naloge, ki jih nobena druga institucija s področja avdiovizualne umetnosti pri nas ne. Smo namreč kolektivna organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta zaščita pravic režiserje, scenaristov in drugih soavtorjev, igralcev in producentov avdiovizualnih del. 

Širši javnosti smo morda manj poznani zato, ker smo predvsem osredotočeni na svoje člane, ustvarjalce, ter varovanje in uresničevanje njihovih pravic. Najpomembnejše je, da za nas vedo tisti, ki to morajo vedeti, torej domači ustvarjalci. Teh je v tem trenutku med našimi člani več kot 1.200. Njihove ustrezno uresničene pravice ne pomenijo le sredstev, ki dopolnjujejo njihov osnovni prihodek, ampak tudi močno podlago za nadaljnjo rast domače avdiovizualne (AV) ustvarjalnosti. To ni le prispevek k slovenski kulturi, ampak, česar mnogi ne vedo, tudi pomemben fiskalni prispevek. Vsak evro, vložen v slovensko AV-industrijo, posredno prinese 1,8 evra.

Katere pa so ključne naloge AIPA?

Naša glavna naloga je zbiranje in delitev sredstev ustvarjalcem. Na področju zaščite pravic AV-ustvarjalcev delujemo že 15. leto in v tem času smo ustvarili tudi mednarodni ugled in svoje mesto v tujini. Smo člani upravnih odborov več svetovnih in evropskih krovnih organizacij. Ne smemo namreč pozabiti, da po zakonu za določene vrste uporabe AV del ščitimo tudi vse tuje ustvarjalce, od Stevena Spielberga, Bong Joon Hoja in Toma Cruisa do producentskih hiš, kot sta Disney ali Warner Brothers. Imamo namreč sklenjene številne sporazume s sestrskimi organizacijami po vsem svetu, tako da smo prisotni v več kot petdesetih državah. 

Naša vloga je še posebej pomembna na območju Balkana, kjer smo povezovalni člen med kolektivnimi organizacijami in zanje tudi primer dobre prakse pri zaščiti AV-sektorja. Slovenija ima ne nazadnje eno od najsodobnejših zakonodaj za zaščito avtorske in sorodnih pravic na svetu, veliko tujih kolektivnih organizacij pa zanima tudi način dela AIPA. 

Kot sem že omenil, smo torej edina tovrstna kolektivna organizacija pri nas, pri čemer pa veliko pozornost namenjamo tudi svoji drugi ciljni skupini. Zelo pomembni so namreč tudi odnosi in sodelovanje s pristojnimi organizacijami in odločevalci, saj lahko le v skupnem delovanju uveljavljamo ustrezno zakonodajo in implementacijo evropske zakonodaje v nacionalno zakonodajo. Ta dialog je zelo pomemben, če želimo zaščititi in še bolj spodbuditi slovensko kreativno industrijo. 

Kako se je v zadnjih letih spreminjalo področje kolektivnega uveljavljanja pravic avdiovizualnih ustvarjalcev in kako se na te spremembe odzivate v AIPA?

Že sam akt ustanovitve AIPA in pridobitev dovoljenja leta 2010 je pomenil izjemen korak pri ščitenju pravic AV-ustvarjalcev. Vrsto let pa je v ospredju platformatizacija AV-sektorja, ki pri zaščiti pravic predstavlja poseben izziv ne samo za AIPA, ampak za vse kolektivne organizacije na svetu. Če poenostavim, televizijski programi, kabelski operaterji in drugi uporabniki AV-del plačujejo nadomestila, ko predvajajo AV-dela, mi pa jih nato razdelimo upravičencem – našim članom, organizacijam in zastopnikom tujih ustvarjalcev. Tako vzdržujemo krog in podpiramo novo AV-ustvarjalnost. 

Velike pretočne platforme svojih prihodkov nočejo razkriti, še manj deliti finančnega uspeha, ki je ustvarjen prav z AV-deli. V Sloveniji kot tudi v marsikateri drugi evropski državi ustreznih, poštenih in pravičnih nadomestil še ne plačujejo, tako da imamo tukaj kar veliko vrzel, ki se jo trudimo čim prej zapolniti. 

Drugo, morda še bolj pomembno področje, je umetna inteligenca, ki s sistemi za generiranje AV-vsebin močno posega v delo igralcev, režiserjev in drugih, vključenih v produkcijo AV-del. Brezplačni uporabi seveda nismo naklonjeni in ni poštena. Če nekdo z intelektualnim, kreativnim delom nekoga drugega ustvarja zaslužek, trenira nove sisteme, skratka, to uporablja brez dovoljenja, mora zadeve najprej ustrezno urediti, pridobiti dovoljenja in za to plačati tudi ustrezno nadomestilo. Tako kot to velja na vseh drugih področjih uporabe del ali produktov, na katerih imajo ustvarjalci in izvajalci avtorsko in sorodne pravice. 

Člani AIPA lahko postanejo režiserji, scenaristi, direktorji fotografije in drugi soavtorji, igralci in producenti AV-del. V skladu z zakonom ščitimo njihova dela, se v njihovem imenu z uporabniki dogovarjamo za primerna in pravična nadomestila ter na podlagi dejanske uporabe, torej, koliko se kaj predvaja, tem upravičencem delimo nadomestila. Odlično smo povezani z AGRFT, s stanovskimi združenji in institucijami, kot je Slovenski filmski center. 

Pomemben del delovanja AIPA so tudi socialni, kulturni in izobraževalni skladi. AIPA namreč več 100.000 evrov letno nameni za številne aktivnosti, ki pomagajo ohranjati in razvijati slovensko AV-krajino. Na ta segment svojega delovanja smo še posebej ponosni, saj pomeni najtesnejšo vez z ustvarjalci, saj jih sredstva iz teh skladov lahko zelo podprejo pri njihovem delu, pa tudi pomagajo, ko se znajdejo v težavah. Najbolj odmevne znotraj teh spodbud so zagotovo nagrade Orion, s katerimi se vsako leto poklonimo največjim uspehom slovenskih AV-ustvarjalcev. 

V maju gostite tridnevno mednarodno generalno skupščino, ki združuje organizacije z vsega sveta. Kaj za AIPA pomeni gostovanje tako pomembnega dogodka in kaj želite, da udeleženci odnesejo iz Slovenije?

AIPA si prizadeva, da letno organiziramo vsaj nekaj regionalnih ali širših mednarodnih dogodkov. Lani smo gostili srečanje evropske zveze svetovne organizacije za zaščito igralcev EURO FIA in evropske zveze neodvisnih producentov CEPI, če jih izpostavim le nekaj, letos pa po nekaj regionalnih delavnicah gostimo generalno skupščino SCAPR-a, največje globalne organizacije, ki povezuje kolektivne organizacije za zaščito izvajalcev, tako v glasbi kot v AV-delih, nekoliko pozneje pa še generalno skupščino zveze evropskih filmskih režiserjev FERA.  

Pri organizaciji generalne skupščine SCAPR, ki jo Slovenija gosti že drugič, smo se povezali s kolektivno organizacijo IPF, ki pri nas ščiti glasbene izvajalce. Na ta način povezujemo in dokazujemo, kako pomembno je sodelovanje tudi doma. Dogodek je vsekakor priznanje, da je Slovenija avtorskopravno urejena država, ki ščiti izvajalce in si prizadeva, da je njihovo delo zaščiteno tudi na novih področjih uporabe, ki se pojavlja, oziroma tam, kjer nam do zdaj še ni uspelo, na primer v kinematografih. Potrudili se bomo, da bodo udeleženci tako kot pred desetimi leti iz Slovenije odnesli najlepše vtise in spomine. Našo državo jih veliko že pozna, zato ne preseneča, da bo letošnja skupščina rekordno obiskana. Udeležili se je bodo delegati z vseh koncev sveta, od Čila do Japonske, od Finske do Južne Afrike ter Madagaskarja.  

Kakšne teme boste obravnavali? Bodo med njimi tudi razprave o prihodnosti sorodnih pravic v digitalnem okolju?

Seveda bo to ena od glavnih tem. O sorodnih pravicah v digitalnem okolju govorimo že zadnje desetletje ali še več. Nove izzive prinaša umetna inteligenca in njeno poustvarjanje. Zlasti zdaj, ko nekateri najbogatejši na tem svetu pozivajo k ukinitvi pravic intelektualne lastnine. Živimo v izjemno dinamičnih časih in to bo prav gotovo odsevala tudi agenda letošnje generalne skupščine. 

Le nekaj dni zatem sledijo tudi nagrade Orion. Kaj vas je vodilo k ustanovitvi teh nagrad in kakšno mesto si želite, da bi zasedle v slovenskem avdiovizualnem prostoru?

Nagrade Orion bomo letos podelili petič. V tega pol desetletja so postale prepoznavna in uveljavljena nagrada v AV-industriji, ki pomeni tako neposredno referenco občinstva kot naše strokovne komisije. Nagrado zvezde Oriona podelimo najbolj gledanim domačim avdiovizualnim delom, predvajanim na slovenskih televizijskih programih v minulem letu in temeljijo na podatkih o gledanosti. Sama prireditev pa za stroko pomeni tudi priložnost neformalnega druženja, saj podobne sproščene prireditve ni. Vsi komaj čakamo, da se snidemo. 

Strokovna komisija izbere in podeljuje tudi priznanje najsvetlejša zvezda Oriona, in sicer za igralske dosežke, in butnskala za avtorsko drznost in ustvarjalno izvirnost slovenskih AV-del. Že tretjič bomo podelili nagrado Žarka Lužnika za izjemno študijsko AV-delo. Namen te nagrade je spodbuda mladih in neuveljavljenih filmskih ustvarjalcev v času prehoda iz študijskega v profesionalno okolje. 

Celoten intervju is lahko preberete v tiskani izdaji MM-a #527, ki je bil izdan maja 2025.

VIR: MM