3. decembra bomo praznovali »ta veseli dan kulture«, mi pa smo se s Hano Souček Martinc pogovarjali o komuniciranju v kulturi v Sloveniji.

3. decembra bomo praznovali »ta veseli dan kulture«, mi pa smo se s Hano Souček Martinc pogovarjali o komuniciranju v kulturi v Sloveniji.

Eva Peserl Novinarka Marketing magazina in ustvarjalka vsebin

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Hana Souček Martinc je od leta 2022 kot medijska menedžerka zaposlena pri Kreativni bazi, družbi za komuniciranje in strateško svetovanje. Z nami je delila svoje misli o delu v kulturi, komuniciranju, življenjskih lekcijah in o zapuščini njenega očeta Jurija Součka.

Kako ocenjujete trenutno stanje komuniciranja v kulturi v Sloveniji?

Stanje komuniciranja, ne samo v kulturi, je dinamično in polno izzivov. Opažam, da se je digitalna prisotnost kulturnih ustanov in ustvarjalcev v zadnjih letih povečala, kar omogoča bolj neposredno komunikacijo s publiko in širjenje vsebin s področja kulture na nove načine. Družbena omrežja vsakemu posamezniku omogočajo, da ima svoj medij in se preko njega izraža. Tu se dodatno izpostavi pomen vloge odnosov z javnostmi. Naloga komunikatorjev je razumevanje vsebine, naročnika in medijev ter povezovanje različnih deležnikov za doseganje ciljnih javnosti in prenos sporočila. Kljub izzivom, kot so omejena sredstva za financiranje kulturnih projektov, dostopnost kulturnih vsebin za ranljive skupine in pomen vzgajanja publike, se veselim priložnosti, da s svojim delom prispevam k boljši promociji teh vsebin.

Lahko navedete kakšen primer dobre prakse?

Eden od primerov dobre prakse je komunikacijska podpora mednarodnemu pesniškemu festivalu Dnevi poezije in vina, ki smo ga lani tudi prijavili za nagrado Prizma. Festivalu smo zagotovili izjemno medijsko pokritost zaradi strateškega pristopa, ki vključuje ciljano obveščanje medijev, ekskluzivne intervjuje in kreativne kampanje. Ta pristop je prispeval k široki prepoznavnosti in večjemu zanimanju za festival. Letošnje številke so pokazale še boljše rezultate kot lansko leto, ki je bilo že rekordno.

Drug primer dobre prakse je ekskluzivno gobarjenje, ki smo ga organizirali na vrhuncu gobarske sezone za novinarje ob predstavitvi Beletrinine knjige Zadnja vijoličasta bledivka. Ta aktivnost je omogočila osebno povezovanje s predstavniki medijev, hkrati pa promovirala knjigo in skrivnostni svet gliv. Takšni kreativni pristopi bogatijo promocijo kulturnih vsebin, saj omogočajo poglobljeno obravnavo tematike in povečajo prepoznavnost projekta. Z vključevanjem medijev in ustvarjanjem privlačnih zgodb lahko povečamo zanimanje za kulturne projekte in uspešno povežemo klasične metode odnosov z javnostmi z novimi trendi.

Kateri pa so največji izzivi, s katerimi se srečujete pri svojem delu?

Za odnose z javnostmi v kulturi bi lahko rekli, da so butični, saj pogosto vključujejo specifične in kompleksne vsebine. Med večjimi izzivi sta hiperprodukcija vsebin in omejen medijski prostor. Tu vidim priložnost tudi za predstavitev ustvarjalcev širši javnosti in v veselje mi je, kadar mediji prepoznajo ta pomen. Da se lahko o, recimo, avtorju, ki je izdal svoj knjižni prvenec, bere tako v poglobljenem intervjuju kulturnega uredništva kot tudi v revijalnem tisku in življenjskostilnih medijih. Izkušnje, pridobljene skozi delo na različnih področjih za oziroma v medijih, od urednikovanja, organizacije in upravljanja dogodkov do trženja, mi omogočajo boljšo prilagoditev in strateški pristop. Pomembno je, da sledimo novim trendom, hkrati pa ohranjamo jedro znamke, ki jo zastopamo, in zagotovimo, da se naročnik počuti varno v tej kombinaciji klasičnih odnosov z javnostmi in novosti, ki mu jih predlagamo.

Kakšne so razlike med komuniciranjem v kulturnih ustanovah in drugih sektorjih? Ali pristop k ciljnim javnostim zahteva drugačne strategije?

Komuniciranje vsebin s področja kulture se razlikuje od komuniciranja drugih tematik predvsem zaradi specifične narave vsebine, ciljne publike in strategij, ki se uporabljajo za dosego teh ciljnih skupin. Kulturni projekti pogosto zahtevajo posebne pristope, ki vključujejo poudarjanje osebnega in estetskega vpliva. Ta vrsta komuniciranja se osredotoča na ustvarjanje čustveno močnih in vizualno privlačnih vsebin, ki pritegnejo občinstvo s svojo umetniško vrednostjo.

Po drugi strani pa komunikacija v drugih sektorjih, kot so projekti za ranljive skupine ali gospodarski sektor, zahteva drugačne strategije. Pri komuniciranju tematik ranljivih skupin je ključnega pomena dostopnost in vključevanje, kar pomeni, da moramo zagotavljati občutljivost in spoštovanje specifičnih potreb teh skupin. Gospodarski sektor pa pogosto zahteva komunikacijo, ki je usmerjena na poslovne rezultate, inovacije in konkretne podatke.

V Kreativni bazi, družbi za komuniciranje in strateško svetovanje, imamo več naročnikov in tako naše delo ni osredotočeno zgolj na komunikacijsko podporo projektom iz kulture, menim pa, da povsod lahko uporabimo načelo poslušanja. Medtem ko lahko govorimo med 125 in 175 besedami na minuto, lahko poslušamo do 400 besed na minuto. Aktivno poslušanje potreb in razumevanje vsebine nam omogoča prilagajanje strategij in zagotavljanje učinkovite komunikacije, kar je temelj uspešnega komuniciranja v vseh sektorjih.

Kako pomembno je sodelovanje med kulturnimi institucijami in mediji pri promociji kulturnih dogodkov in projektov? Kateri so ključni elementi uspešnega sodelovanja?

Sodelovanje med kulturnimi institucijami in mediji je ključno za uspešno promocijo kulturnih dogodkov. Ključni elementi uspešnega sodelovanja vključujejo jasno komunikacijo, redno in pravočasno izmenjavo informacij, kreativne pristope, povezovanje z občinstvom ter merjenje uspeha. Jasna komunikacija zagotavlja usklajenost glede ciljev in pričakovanj, medtem ko redna izmenjava informacij medijem omogoča razumevanje vsebine, medtem ko kreativni pristopi, kot so posebni medijski dogodki in inovativen prenos sporočila, povečajo pozornost. Tako smo, med drugim, zasnovali tudi inovativno promocijsko akcijo in flash mob, s katero smo promovirali 1. mednarodni baletni festival Plesne noči. Povezovanje z občinstvom je ključnega pomena tako za promocijo kot vzgajanje publike.

Na kakšen način digitalni mediji vplivajo na promocijo kulture? Ali menite, da so družbena omrežja postala ključni kanal za kulturno komuniciranje?

Digitalni mediji imajo pomemben vpliv na promocijo kulture, saj omogočajo širjenje informacij in dosego občinstva na nov način. Poleg tega digitalni mediji ponujajo možnosti za ustvarjanje različnih vrst vsebin, kot so videoposnetki in virtualne ture, kar bogati izkušnjo gledalcev. Družbena omrežja so postala pomemben kanal za komunikacijo vsebin s področja kulture, saj omogočajo neposredno in interaktivno povezovanje z občinstvom, kot tudi hitro širjenje vsebin, interakcijo ter gradnjo skupnosti okoli kulturnih dogodkov.

Intervju lahko v celoti preberete v Marketing magazinu oktober 2024, #520. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

VIR: MM