Norice, znane tudi kot vodene koze, so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus varicella - zoster (VZV), ki ga štejemo med heresviruse in se pojavlja samo pri ljudeh. Prva okužba s tem virusom imenujemo norice. Čeprav jih mnogi obravnavajo kot običajen del otroštva, norice niso vedno brezskrbna bolezen. Lahko vodijo do resnih zapletov, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje in v redkih primerih lahko povzročijo smrt. Zato je zaščita s cepljenjem ključnega pomena, še posebej pri otrocih in ranljivih skupinah

/Norice, znane tudi kot vodene koze, so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus varicella - zoster (VZV), ki ga štejemo med heresviruse in se pojavlja samo pri ljudeh. Prva okužba s tem virusom imenujemo norice. Čeprav jih mnogi obravnavajo kot običajen del otroštva, norice niso vedno brezskrbna bolezen. Lahko vodijo do resnih zapletov, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje in v redkih primerih lahko povzročijo smrt. Zato je zaščita s cepljenjem ključnega pomena, še posebej pri otrocih in ranljivih skupinah prebivalstva.

Kaj so norice?

Norice so bolezen, ki prizadene ljudi vseh starosti, čeprav najpogosteje zbolijo otroci. Virus varicella - zoster je izjemno kužen in lahko prizadene do 100 % dovzetnih oseb, ki pridejo v stik z okuženo osebo. Prenos poteka z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov noric okužene osebe. Poleg tega se virus lahko širi tudi s kašljanjem ali kihanjem in z dotikom katerega koli predmeta, ki je prišel v stik s tekočino iz mehurčka okužene osebe. 

Virus se začne širiti že 1–2 dni pred pojavom izpuščaja. Običajno se po 14 dneh od okužbe pojavijo kožne spremembe, ki hitro napredujejo od manjše pordele spremembe do bunčice in mehurčka ter kraste, ki izginejo v 7 do 10 dneh. Oseba je kužna dokler se vsi mehurčki na koži ne posušijo oziroma spremenijo v kraste.

Ko človek enkrat preboli norice, pridobi doživljenjsko imunost. Kljub temu pa virus ostane v telesu v latentni obliki in se lahko kasneje v življenju aktivira v obliki herpes zostra (pasovca). 

Klinična slika noric

Inkubacijska doba noric, torej čas od okužbe do prvih znakov bolezni, znaša 10–21 dni, najpogosteje 14 dni. Bolezen običajno poteka v blagi ali srednje hudi obliki, vendar so simptomi lahko neprijetni:

• Povišana telesna temperatura: Pojavi se v začetni fazi bolezni.
• Izpuščaji: Srbeči mehurčki na koži, ki se pojavijo v več fazah na 1–2 dni 
• Splošno slabo počutje: Mehurčke oz. izpuščaj lahko spremljajo tudi otekle bezgavke in glavobol.

Pri večini otrok bolezen poteka brez zapletov, vendar to ne velja za vse. Odrasli, nosečnice, novorojenčki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom imajo večje tveganje za hujši potek bolezni.

Možni zapleti pri noricah

Norice so lahko nevarne, saj lahko vodijo do resnih zapletov. Statistika kaže, da se zapleti pojavijo pri 2–6 % bolnikov. Med njimi so:

• Bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv: Pogosto posledica okužbe s Streptococcus skupine A ali Staphylococcus aureus.
• Respiratorni zapleti: Primarna virusna ali sekundarna bakterijska pljučnica.
• Nevrološki zapleti: Meningitis, encefalitis in cerebelarna ataksija.
• Gastrointestinalni zapleti: Vplivajo na prebavni sistem.
• Hemoragični zapleti: Redke, a lahko nevarne krvavitve.
• Sepsa: Življenjsko ogrožajoča okužba krvi.

V obdobju med 2017 in 2021 so v Sloveniji zabeležili zaplete pri 1,6 % bolnikov z noricami. Od teh je bilo 0,8 % hospitaliziranih, smrtnih primerov pa niso zabeležili. Zanimivo je, da je kar 72 % hospitaliziranih bolnikov mlajših od 5 let, kar kaže, da so najmlajši še posebej ranljivi.

Posebne skupine s povečanim tveganjem

Nosečnice

Norice med nosečnostjo predstavljajo večje tveganje za oba – tako za mater kot tudi za plod. Okužba v prvih 20 tednih nosečnosti lahko povzroči sindrom prirojenih noric, ki se kaže z nizko porodno težo, brazgotinjenjem kože in poškodbami možganov, okončin ali oči. Če mati zboli tik pred porodom ali takoj po njem (5 dni pred do 2 dni po porodu), lahko novorojenček razvije hudo obliko bolezni s kar 30 % smrtnostjo brez ustreznega zdravljenja.

Odrasli

Pri odraslih norice pogosto potekajo v hujši obliki kot pri otrocih. Tveganje za zaplete, kot so pljučnica ali nevrološke motnje, je precej večje.

Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom

Osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na primer tisti na kemoterapiji, radioterapiji ali dolgotrajnem zdravljenju s steroidi, so izpostavljene večjemu tveganju za zaplete. Kljub temu pa se največje število zapletov in hospitalizacij pojavi pri zdravih otrocih brez pridruženih bolezni (65–92 %).

Preprečevanje: zaščita z imunizacijo

Ker ni mogoče predvideti, kdaj bo otrok »ujel« norice in kdo bo imel težji potek noric in morebitne zaplete ob njihovem prebolevanju, se priporoča cepljenje proti noricam. Stroka meni, da je to najučinkovitejša zaščita pred noricami in njihovimi zapleti, cepivo pa je najbolj smiselno prejeti preden oseba pride v stik z virusom noric. V Sloveniji je na voljo kombinirano cepivo proti noricam, ošpicam, mumpsu in rdečkam. Od 1. januarja 2025 bo, za vse otroke rojene od  februarja 2024, na voljo brezplačno cepljenje proti noricam.

Cepivo proti noricam je varno in učinkovito. Potrebna sta dva odmerka v razmaku 6 tednov ali več (ne manj kot 4 tedne). Cepljenje ne zagotavlja le zaščite pred boleznijo, ampak tudi preprečuje težji potek in zaplete.

Čeprav norice pogosto obravnavamo kot običajno otroško bolezen, jih ne smemo podcenjevati. Zapleti, ki se lahko razvijejo, so včasih življenjsko nevarni. Najboljša zaščita pred boleznijo in njenimi posledicami je cepljenje, ki ne ščiti le posameznika, ampak zmanjšuje tudi širjenje virusa v populaciji. Starši, zdravstveni delavci in širša skupnost moramo skupaj poskrbeti, da otroci prejmejo ustrezno zaščito in se tako izognemo nepotrebnim tveganjem, ki jih norice prinašajo.

VIR: Sidera