Elektrika je bila v prvem polletju za gospodinjstva dražja, plin pa cenejši. Največji 36-odstotni delež v proizvodnji električne energije so prispevale hidroelektrarne, delež sončnih in vetrnih elektrarn pa je znašal 8 odstotkov. Poraba elektrike se je v primerjavi z lani povečala, a še vedno bila nižja kot leta 2022.

Avtor: Brane Janjič

Statistični urad Republike Slovenije je ob koncu leta objavil pregled podatkov na ključnih družbenih in gospodarskih področjih, med katerimi so tudi podatki o letošnjem gibanju cen elektrike in plina ter proizvodnji in porabi električne energije.  

Cene elektrike za gospodinjstva v prvem polletju višje, plina pa nižje

Cena električne energije za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je znašala 0,207 EUR/kWh in je bila za 11 odstotkov višja kot v prvem polletju lani. Cena za negospodinjske odjemalce se je znižala za četrtino, na 0,166 EUR/kWh (brez DDV).
Cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je bila v letošnjem prvem polletju za desetino nižja kot v istem obdobju lani, in je znašala 0,087 EUR/kWh. Cena za negospodinjske odjemalce se je v navedenem obdobju znižala za 29 odstotkov in je znašala 0,052 EUR/kWh (brez DDV).

Največ elektrike do konca septembra proizvedle hidroelektrarne

Neto proizvodnja električne energije je v obdobju med letošnjim januarjem in septembrom znašala 11.738 GWh in se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 4 odstotke. Največ električne energije so v navedenem obdobju proizvedle hidroelektrarne (36 odstotkov), sledile so jedrska elektrarna (34 odstotkov) in termoelektrarne (21 odstotkov). Delež proizvodnje v sončnih in vetrnih elektrarnah je bil 8-odstoten. V primerjavi z istim obdobjem lani se je najbolj – za dvakrat – povečal delež električne energije, proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah. Delež električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, se je povečal za 13 odstotkov, v termoelektrarnah pa za 3 odstotke. Delež električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni, pa se je v skupnem deležu zmanjšal za 12 odstotkov. 

Uvoz električne energije je v obdobju med januarjem in septembrom znašal 7.478 GWh in se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 17 odstotkov, medtem ko je izvoz v tem obdobju znašal 9.276 GWh in se je povečal za 16 odstotkov.

Poraba elektrike letos višja od lanske, a še vedno manjša od predlanske

Analiza podatkov za poslovne subjekte kaže na zaustavitev trenda upadanja porabe električne energije v primerjavi z istimi meseci v predhodnih letih. V septembru se je poraba električne energije glede na september 2023 povečala za 2 odstotka, medtem ko je bila glede v primerjavi s septembrom 2022 še vedno za 4 odstotka manjša. Podobna ugotovitev velja tudi pri gospodinjstvih. Ta so v letošnjem septembru porabila za 6 odstotkov več električne energije kot pred enim letom, v lanskem septembru pa smo zaznali 9-odstotni medletni upad. Izmerjeni trendi porabe električne energije so povezani tudi s povečano samooskrbo gospodinjstev z električno energijo, pridobljeno iz sončne energije, ki je gospodinjstvo ni oddalo v distribucijski sistem, temveč jo je porabilo zase.

V zadnjih letih (2020–2024) so gospodinjstva v Sloveniji mesečno porabila med 215 in 400 GWh električne energije. V mestni občini Ljubljana se je mesečna poraba električne energije v gospodinjstvih v tem obdobju gibala med 28 in 45 GWh, v mestni občini Maribor pa med 10 in 22 GWh. V obeh mestnih občinah je bila poraba električne energije pričakovano najmanjša v poletnih mesecih, največja pa v zimskih.

VIR: Naš stik