Slovenski paviljon na 19. mednarodni razstavi arhitekture

 14. 1. 2025 - Slovenski paviljon na 19. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia, ki bo potekala od 10. maja do 23. novembra 2025 v Benetkah, bosta zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov (naslovna fotografija) iz arhitekturnega biroja KIP – Kosi in partnerji.

Izbor projekta
Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) objavil 8. avgusta 2024. Na poziv je prispelo štirinajst predlogov, ki jih je nato pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi: Zaš Brezar, krajinski arhitekt, glavni urednik platforme Landezine; Eva Gusel, arhitektka in arhitekturna kritičarka; Luka Murovec, arhitekt in umetnik; Boštjan Vuga, arhitekt, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Maja Vardjan, direktorica MAO, komisarka slovenskega paviljona. Komisija je soglasno izbrala projekt, ki najbolj celovito odgovarja razpisnim kriterijem in ponuja aktualno vsebino, usklajeno z osrednjo temo bienala.

Osrednja tema bienala: Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno
Kurator letošnjega bienala, Carlo Ratti, arhitekt in vodja laboratorija Senseable City Lab na MIT, izpostavlja projekte, ki raziskujejo »inteligenco« kot sposobnost prilagajanja okolju z omejenimi viri. Razstava se bo osredotočala na prihodnost grajenega okolja in interdisciplinarne pristope k oblikovanju.

Slovenski paviljon
Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije. Razvoj umetne inteligence, 3D tiskanje objektov, robotizacije gradnje ter težnj po uniformiranosti in prefabrikaciji gradbenih elementov danes stremi k odstranitvi nepredvidljivega človeškega faktorja iz procesa gradnje. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije in pokazal, koliko znanja se skriva v dejavnostih in poklicih, ki običajno veljajo za zgolj ročne in fizične. To potrjuje tudi realna slika gradbene industrije v Sloveniji in širše v Evropi, ki kaže, da sta kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču. Ti so tisti, ki znajo stvari dobro, strokovno narediti. Vrsta njihovih veščin, ki bistveno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo, je nujna za materializacijo objektov.

Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču. V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura. V paviljonu bo predstavljena skupina totemov – fizičnih manifestov mojstrskega znanja, ki bodo nastali kot rezultat eksperimentalnega sodelovanja med arhitekti in mojstri.

Ana Kosi in Ognen Arsov poudarjata pomen odnosa med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom. S slovenskim paviljonom opozarjata: »Mojstri so ključna inteligenca v procesu gradnje, njihovo znanje pa je nepogrešljivo za materializacijo kakovostne arhitekture.«

Več informacij: www.mao.si

Foto: Nik Erik Neubauer

VIR: SI21