Ljubljana, 20. januarja 2025 – Od edinega evropskega genocida po drugi svetovni vojni letos minevajo tri desetletja. Slovenija je, tudi zaradi tesnih vezi z Bosno in Hercegovino, poleg nje edina država, ki vsa leta izvaja spominski program. Ta osvetljuje različne plati dogodkov, ki so julija 1995 privedli do poboja 8372 Bošnjakov iz zahodnega dela Bosne in Hercegovine.

Objavil: A. H.

Letošnji program je najobsežnejši doslej in bo potekal vse do 9. julija, ko bo v Ljubljani in pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije potekala osrednja spominska slovesnost.

Obsežen niz dogodkov znotraj spominskega programa je bil danes predstavljen v Cankarjevem domu, kjer bosta v sredo potekala odprtje razstave časopisnih naslovnic in člankov – Vesti, ki niso zbudile vesti – in pogovor s pričami srebreniškega genocida.

Mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzet Porić je izpostavil slovensko enotnost glede srebreniškega genocida. »Dvomov o tem, kaj se je v prvi polovici devetdesetih dogajalo na vzhodu Bosne in kdo je za to kriv, ni bilo nikdar, ne med ljudmi, ne v medijih, ne v politiki.« Tudi sicer Slovenija po njegovem mnenju, »ko gre za vprašanje človekovih pravic, miru in modela sobivanja različnih narodov, vselej zagovarja sodelovanje in spoštovanje kot edino pot v prihodnost.«

Spominski program 8372 živih spominov že od leta 2015 izvaja Zavod MKC, čigar vloga je po muftijevih besedah usmerjena v izobraževalne programe in programe, ki gradijo vezi med širšo slovensko in islamsko skupnostjo.

Letošnjemu programu daje dodatno razsežnost aktualno dogajanje v svetu, kjer poteka največ vojn naenkrat v zadnjem stoletju in genocid v Gazi.

Mufti pa je še izpostavil, da »generacije, ki so bile del tako težkih tragičnih in bolečih dogodkov, kot je Srebrenica, najbrž niso zmožne narediti bistvenega koraka k pomiritvi in sodelovanju. To vidimo tudi v Sloveniji, na vprašanju sprave. Zato osebno verjamem, da bodo to nalogo morale opraviti generacije danes mladih, manj obremenjenih ljudi. Treba pa jih je učiti, ozaveščati in opogumljati, da kljub slabim vzorom nasilja, ki jih lahko spremljajo vsepovsod, sprejmejo pot miru in sožitja.«

Obsežen del spominskega programa bo potekal v Cankarjevem domu, kjer bo v sredo, 22. januarja, odprtje razstave časopisnih naslovnic in člankov Vesti, ki niso zbudile vesti. Generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak je skorajšnje odprtje pospremil z besedami: »Z velikim ponosom in ob zavedanju odgovornosti napovedujemo razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti, ki jo bomo v Cankarjevem domu gostili v prihodnjih dneh. Razstava razstira pretresljiv vpogled v poročanje medijev o genocidu v Srebrenici ter odpira pomembna vprašanja o tem, kako svetovni in lokalni mediji oblikujejo naš pogled na najhujše tragedije.«

Kot je dodal, je srebreniški genocid »dogodek, ki nas mora nenehno opominjati na potrebo po odgovornosti – individualni, kolektivni in globalni. Četudi so domala vse povojne generacije odraščale ob spominu na grozote druge svetovne vojne in spremljajočem sporočilu “Nikoli več!”, nas Srebrenica in trenutno dogajanje v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu opominjajo, da le golo ozaveščanje in parole niso dovolj.«

V Cankarjevem domu, ki bo gostil tudi druge dogodke znotraj spominskega programa, po besedah direktorja verjamejo, da kultura in umetnost nista samo estetika, pač pa »prostor, kjer se ukvarjamo z resničnostjo, kjer skupaj raziskujemo preteklost in kjer kot družba, kot skupnost iščemo odgovore za prihodnost.«

Pomemben del spominskega programa se bo odvil tudi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tam bo med 8. aprilom in 22. majem na ogled razstava 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki živijo med nami. Kot je povedala direktorica Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije mag. Nataša Robežnik, bodo na njej na ogled video pričevanja preživelih, ki so svoj novi dom ustvarili v Sloveniji, razstavljeni pa bodo tudi njihovi osebni predmeti iz časa srebreniškega genocida. Ob razstavi pripravljajo tudi spremljevalni program. Razstava, ki izpostavlja posebno vez med Slovenijo in Srebrenico, je nastala v sodelovanju s Spominskim centrom Srebrenica. 

Ela Porić, vodja spominskega programa 8372 živih spominov, je predstavila dogodke, ki so se v Sloveniji začeli 11. januarja in se bodo sklenili 9. julija. »Ko smo oblikovali letošnji spominski program, smo se načrtno osredotočili na dvoje: da po njem ostane gradivo, ki ga bomo lahko v prihodnje uporabljali tudi za izobraževanje in pojasnjevanje konteksta srebreniškega genocida. Zato smo zasnovali serijo podkastov, ki jih vodi novinarka Nataša Briški in bodo skozi pogovore s strokovnjaki z različnih področij pomagali razumeti ne le to, kaj se je zgodilo, temveč predvsem, zakaj se je zgodilo in kako bi lahko ponovitve grozot preprečili. Podkasti bodo objavljeni vsak 11. dan vsakega meseca, od januarja do vključno julija.

Izpostavila je tudi zelo odmeven tematski podkast Od srede do srede, ki sta ga Delova urednika Ali Žerdin in Janez Markeš posnela minuli teden, v živo, pred publiko v Muslimanskem kulturnem centru. »Njun prispevek k razumevanju razsežnosti genocidnih dejanj in posledic, ki delujejo kot deluje najhujša zastrupitev na zdravo telo, je zelo dragocen, saj izhaja iz širšega konteksta in dokazuje, da človeštvo žal nima zanesljivega vzvoda za preprečitev najhujših kolektivnih zločinov.« 

Med javnostmi, ki jih spominski program najintenzivneje nagovarja, Ela Porić izpostavlja mlade. Februarja bosta v Cankarjevem domu in centru Rog potekala zaključka likovnega in literarnega natečaja, ki sta mlade spodbudila k razmisleku o tem, kako sami razumejo mir in kako posledice vojn.

Vrhunec dogajanja v aprilu bo že omenjena razstava v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, medtem ko bo v maju poudarek na študijskem obisku slovenskih novinarjev v Prijedoru in Srebrenici.

»Mediji imajo veliko vlogo in odgovornost, ko gre za oblikovanje javnega diskurza. Ko gre za srebreniški genocid, si želimo, da bi imeli naši novinarji verodostojen in prepričljiv vpogled v dogajanje v vzhodni Bosni v času pred in med genocidom. Zato smo zasnovali obisk, znotraj katerega se bodo lahko srečali s pričami genocida in raziskovalci ter obiskali tudi kraje, kot je Prijedor, kjer so bila prva srbska koncentracijska taborišča, in to nekaj let pred Srebrenico, in jih v medijskem poročanju o Srebrenici ni več zaznati.«

Spominski program, ki vsebuje več kot 20 večjih projektov, bo sklenila osrednja spominska slovesnost, ki bo 9. julija ob 19. uri, na ploščadi pred ljubljansko džamijo. Po besedah Ele Porić je scenarij slovesnosti, ki bo potekala pod pokroviteljstvom slovenske predsednice, še v oblikovanju, zagotovo pa bo imela na njem »pomembno vlogo glasba, ta univerzalni jezik ljubezni, spoštovanja in miru«.

O razstavi Vesti, ki niso zbudile vesti
22. januarja ob 18. uri bo v Cankarjevem domu odprtje razstave časopisnih naslovnic in člankov iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska. Kustos razstave je novinar in urednik dr. Ali Žerdin. Razstava, ki nosi naslov Vesti, ki niso zbudile vesti, ponuja pretresljiv vpogled v novinarsko pokrivanje ene največjih človeških tragedij po drugi svetovni vojni in prikazuje, kako so novice o teh dogodkih pronicale v javnost – in kako je kljub temu svet ostal nemočen pred bližajočo se katastrofo. »Časopisna in TV poročila so omogočala sprejem zelo jasnih informacij. In vendar te vesti niso zbudile vesti – premaknile ljudi, ki majo moč, da ukrepajo,« je dejal dr. Ali Žerdin.

Odprtja razstave se bodo udeležili tudi gostje iz Bosne in Hercegovine, med njimi Fikret Alić, čigar podoba na naslovnici revije Times iz leta 1992, ko je koncentracijsko taborišče v okolici bosanskega Prijedora odkril novinar časnika Newsday Roy Gutman, je postala simbol vojne v Bosni in Hercegovini ter simbol nasilja enot Ratka Mladića nad civilisti.

Po odprtju razstave, ob 19. uri, bo v Klubu Cankarjevega doma potekal tudi pogovor, v katerem bo dr. Ali Žerdin gostil Fikreta Alića, dr. Muja Begića, raziskovalca z izjemnimi zaslugami za odkritje množičnega grobišča Tomašica, ter Nado Kronja-Stanič, pričo novinarskega poročanja o zločinih v Prijedoru. Osvetlili bodo začetke vojne v Bosni in Hercegovini ter opozorila mednarodne skupnosti, ki so ostala neslišana.

VIR: Islamska skupnost v RS