V Ljubljani danes poteka že dvanajsti tradicionalni posvet o regulativnih novostih v energetiki, na katerem razpravljajo o ključnih novostih s področja regulacije energetskega sektorja in uvedbi novega omrežninskega sistema, priložnostih, ki jih prinašajo zahteve po zagotavljanju prožnosti in vlogi, ki naj bi ga imelo plinsko omrežje v prihodnje.

Datum objave:

29. januar 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

Mare Bačnar

V Ljubljani danes poteka že dvanajsti tradicionalni posvet o regulativnih novostih v energetiki, na katerem razpravljajo o ključnih novostih s področja regulacije energetskega sektorja in uvedbi novega omrežninskega sistema, priložnostih, ki jih prinašajo zahteve po zagotavljanju prožnosti in vlogi, ki naj bi ga imelo plinsko omrežje v prihodnje.

Državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Sršen je uvodoma predstavila ključne novosti, ki jih prinaša energetska zakonodaja. Kot je dejala, so bili lani sprejeti štiri pomembni zakoni s področja energetske oskrbe, in sicer nov energetski zakon, s katerim se je zaokrožili večletni proces prenove ključne energetske zakonodaje, konec leta je bil sprejet tudi Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki zagotavlja nadaljevanje proizvodnje v termoelektrarni Šoštanj in socialno varnost in zaščito delovnih mest zaposlenih v TEŠ in Premogovniku Velenje. Bili pa sta pripravljeni tudi noveli zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov in spodbujanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Konec leta je bil sprejet tudi posodobljen NEPN, ki prinaša nove zahtevne cilje na področju energetike in prometa do leta 2030, čeprav z njimi nismo med najnaprednejšimi evropskimi državami. Po njenih besedah nas tudi letos čaka kar nekaj prenosov evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo, tako glede uveljavitve potrdil o izvoru, obračunavanju energije iz obnovljivih virov, postavitve nove podporne sheme, oskrbe z energijo, zaščite odjemalcev in podobno, pri čemer naj bi nekatere zakonske dopolnitve oziroma pet predlogov dopolnitve zakonov bilo sprejetih še pred poletjem. Poleg tega pomembne novosti prinaša tudi podnebni zakon, ki je pripravljen za sprejem na vladi, in s katerim naj bi se obvezali, da bomo ogljično nevtralnost dosegli že do leta 2045.  V skladu s tem se obeta tudi bolj zeleno proračunsko načrtovanje in sprememba uporabe oziroma delovanja podnebnega sklada. MOPE bo sicer moral letos zagristi tudi v prenos evropske plinske direktive, precej pozornosti pa naj bi namenili tudi povečanju črpanja sredstev iz različnih namenskih evropskih skladov, precej obveznosti pa se obeta tudi v zvezi z okrepitvijo naše mednarodne vloge.

V zvezi z zagotavljanjem sredstev za prihodnje investicije v omrežje obstaja vrsto tveganj

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je v nadaljevanju predstavil ključne dejavnike, ki bodo vplivali na oblikovanje omrežnine v prihodnje, pri čemer je opozoril na dejstvo, da sedanja sprememba metodologije obračunavanja omrežnine ne prinaša več prihodkov operaterjem omrežja, ampak gre le za prerazporeditev dosedanjih bremen in drugačno dinamiko finančnih prilivov. Kot je dejal, je v minulih letih omrežnina v sosednjih državah in na ravni EU rasla bistveno hitreje kot pri nas, pri čemer smo njeno rast pri nas zadrževali predvsem na račun Elesovih prihodkov iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Sicer pa je med ključnimi tveganji, povezanimi z oblikovanjem omrežnine v prihodnje, izpostavil bojazen, kaj bo, če se napovedi o rasti porabe zaradi uvedbe e-mobilnosti, toplotnih črpalk in večje elektrifikacije ne bodo uresničile, pri zasledovanju zastavljenih ciljev pa je treba precej vložiti v nadgradnjo omrežja, ti vložki pa se lahko v prihodnosti izkažejo kot nasedle investicije. Poleg tega se s spremembami na trgu lahko bistveno spremenijo tudi prihodki iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki so bile doslej, kot rečeno, pomemben vir sredstev za izvedbo naložb, kar posledično pomeni, da bo treba bistveno povečati omrežnino. Na njeno oblikovanje pa bodo v prihodnje vplivali tudi naraščajoči stroški za izvajanje sistemskih storitev. Če povzamemo, treba se je zavedati, da zeleni prehod ne bo poceni.

Agencija je že izvedla nekatere prilagoditve omrežnine, nekaj jih je pa še v pripravi

Mag. David Batič iz Agencije za energijo je ob predstavitvi učinkov uvedbe nove omrežninske metodologije  izpostavil, da so že v času priprav nanjo oblikovali tudi določene kazalnike za spremljanje njene učinkovitosti, pri čemer so se osredotočili na kakovost obdelave podatkov, aktivni odjem in učinek razbremenitve omrežja. Prvi podatki kažejo, da je na vseh ključnih segmentih prišlo do pozitivnih sprememb, so pa izračuni pokazali tudi na določene pomanjkljivosti, ki jih skušajo v Agenciji postopoma odpraviti. Tako je z novim letom v veljavo stopilo že nekaj korektivnih ukrepov, nekaj izboljšav pa v Agenciji še pripravljajo. Tako naj bi sledila posodobitev časovnega razlikovanja, in sicer zmanjšanje časovnih blokov med delavniki iz sedanjih pet na štiri in v dela prostih dnevih iz treh na dva. To spremembo naj bi uveljavili po izvedeni širši javni razpravi, in sicer naj bi stopila v veljavo z začetkom nove zimske sezone oziroma s prvim januarjem prihodnje leto. V pripravi naj bi bila tudi optimizacija določitev obračunske moči, in sicer preko izboljšave obstoječega koncepta načina določitve dogovorjene moči ali preko določitve na podlagi dosežene moči v določenem obračunskem obdobju, pri čemer pa so potrebne še dodatne poglobljene analize.  Ob tem je bilo še rečeno, da bo Agencija javno razpravo o vseh predlaganih spremembah izvedla v najkrajšem možnem času.

Ocena potreb po prožnosti bo obvezen del razvojnih načrtov distribucij

Jan Kostevc iz agencije Acer je v predstavitvi evropskega pogleda na prožnost izpostavil, da naj bi se potrebe po investicijah v omrežje v naslednjem desetletju podvojile, saj stroški upravljanja omrežij s povečevanjem deleža obnovljivih virov rastejo. Zaradi povečanih potreb po investiranju v omrežje, se zato poraja bojazen glede potrebnega precejšnega skoka omrežnin in se iščejo možnosti za zmanjšanje pritiska na potrebne investicije. Ena takšnih naj bi bilo tudi povečanje uporabe mehanizma prožnosti, pri čemer naj bi se potrebe po prožnosti po nekaterih ocenah do leta 2030 podvojile. Pri tem se postavlja vprašanje, kako sploh določiti, kakšne naj bi bile potrebe po prožnosti, saj je načrtovanje zaradi različnih modelov načrtovanja razvoja omrežij po državah EU to precej oteženo. Ker je večina razpršenih virov priključenih na distribucijsko omrežje, bo večina potrebnih investicij potekala v tem delu omrežja, zato se, kot je poudaril Jan Kostevc, kaže potreba po bolj kakovostnih razvojnih načrtih distribucij, ki naj bi v prihodnje v skladu z evropsko direktivo obvezno vsebovali tudi srednjeročne in dolgoročne ocene potreb po prožnosti. Zaradi sedanje precejšnje raznolikosti načrtovanja med številnimi evropskimi operaterji (teh naj bi bilo več kot 2.500, ki upravljajo omrežja zelo različnih velikosti), Acer pripravlja napotke, ki naj bi pripeljali k poenotenim rešitvam na tem področju.

VIR: NAŠ STIK