28. Srečanje gospodarstvenikov Primorske z naslovom "Primorska 2025: Od zahtev k rešitvam" je združilo več kot 120 gospodarstvenikov, predstavnikov lokalnih skupnosti, vlade in drugih deležnikov.

28. Srečanje gospodarstvenikov Primorske z naslovom "Primorska 2025: Od zahtev k rešitvam" je združilo več kot 120 gospodarstvenikov, predstavnikov lokalnih skupnosti, vlade in drugih deležnikov. Dogodek, organiziran v sodelovanju med GZS - Severno Primorsko gospodarsko zbornico, GZS - Regionalno zbornico Postojna in Primorsko gospodarsko zbornico Koper, je ponudil poglobljeno razpravo o gospodarskih prioritetah primorske regije. Namen je bilo spodbuditi sodelovanje med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in državno oblastjo ter jasno predstaviti načrte za prihodnost gospodarstva na Primorskem, s poglobljeno razpravo pa udeležencem dogodka zagotoviti jasne odgovore ter konkretne informacije o napredku, načrtih in možnostih vpliva gospodarstva na politične odločitve.

Pred začetkom razprave je zbrane nagovoril župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Orisal je razvoj gospodarstva na Ajdovskem vse od zloma gospodarstva pred 14 leti do izgradnje Biotehnolopolisa, ki bo na enem mestu povezoval gospodarstvo in institucije znanja. Začetek izgradnje občina skupaj z gospodarstvom načrtuje že v letu 2026. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter ključno vlogo države pri ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja.

Udeleženci so v okrogli mizi ocenili napredek po letu dni od sprejetja skupne izjave treh primorskih zbornic. Ta je namreč opozorila na šest ključnih področij - stabilno gospodarsko okolje, kadrovske potrebe, prenovo šolskega sistema, ugodnejši plačni sistem, decentralizacijo države in odpravo birokratskih ovir. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je izpostavila nekatere izboljšave po posameznih področjih, kot je na primer interventni zakon, ki je do konca leta 2024 urejal hitrejše zaposlovanje tujcev. Pri tem je opozorila, da "škoda, ker te dobre prakse niso zapisali tudi v nov zakon, ki se pripravlja in naj bi stopil v veljavo 2025." Beseda je tekla tudi o omrežninah, energetiki, birokratizaciji in umeščanju v prostor. Govorci na strani gospodarstva so si bili enotni, da so še vedno preslišane njihove kritike na prekomerno visoko obdavčitev poslovanja in stroškov dela. Opozorili so, da je davčna politika eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in da so nujne reforme, ki bodo podjetjem omogočile lažje poslovanje ter kreiranje novih delovnih mest.

Na okrogli mizi je potekala razprava tudi o potencialnih prednostih regije. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil logistiko in turizem, panogi, ki sta na Primorskem v zadnjem letu poslovali najboljše. Hkrati je opozoril na heterogenost Primorske, saj "Severno Primorska regija v mnogih številkah prehiteva ostali dve." Dodal je, da je največja ovira za nadaljnji razvoj pomanjkanje ustreznega prostora za širitve. To je problem, ki ga je potrebno reševati s premišljenim prostorskim načrtovanjem in podporo države pri umeščanju industrijskih con in poslovnih objektov v prostor.

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je poudaril priložnosti, ki jih prinašajo podjetja z visoko dodano vrednostjo. Izpostavil je, da "so ravno ta podjetja paradni konji tega območja in tem mora tako nacionalna kot lokalna raven pomagati, da bodo še boljši." Kot primer dobre prakse dobrega podpornega okolja je izpostavil občino Ajdovščina, ki se je izkazala kot zgled uspešnega povezovanja podjetništva in lokalne oblasti.

V pogovoru s podpredsednikom Vlade RS in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem je ta predstavil vizijo vlade za podporo gospodarstvu v zahodnem delu Slovenije in izpostavil ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, ki jih vlada načrtuje. Ob tem je opozoril, da so "sredstva v proračunu omejena in zato je nujno potrebno postavljati prioritete." Dodal je, da bo vlada skušala uravnotežiti ukrepe, ki bodo omogočili gospodarsko rast, hkrati pa zagotavljali socialno varnost in trajnostni razvoj.

Dogodek, ki je potekal 29. januarja v Ajdovščini, je še enkrat dokazal, da obstaja interes in volja tako gospodarstva, lokalne skupnosti kot vlade, da skupaj oblikujejo stabilnejše in uspešnejše poslovno okolje. To pa je kompleksno in večplastno ter zato zahteva sistemske rešitve, ki bodo omogočile dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in razvoj primorske regije.
Dodatne informacije: Brigita Habjan Štolfa, direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice, e-naslov: brigita.habjan.stolfa@gzs.si

VIR: GZS