S tradicionalno slovesnostjo in podelitvijo Priznanj celjske zvezde smo v veliki dvorani Narodnega doma počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Priznanje celjske zvezde se podeljuje za dosežke na kulturnem področju v zadnjih dveh letih. Letošnja prejemnika priznanj sta plesalka Mojca Majcen in Muzej novejše zgodovine Celje. Slavnostni govornik na prireditvi je bil režiser Luka Marcen.

Celje, 7. februar 2025 - S tradicionalno slovesnostjo in podelitvijo Priznanj celjske zvezde smo v veliki dvorani Narodnega doma počastili bližajoči se slovenski kulturni praznik. Priznanje celjske zvezde se podeljuje za dosežke na kulturnem področju v zadnjih dveh letih. Letošnja prejemnika priznanj sta plesalka Mojca Majcen in Muzej novejše zgodovine Celje. Slavnostni govornik na prireditvi je bil režiser Luka Marcen.

Mladi celjski ustvarjalec, že zelo uveljavljen v slovenskem kulturnem prostoru, je v svojem govoru poudaril, da se mu slovenski kulturni praznik zdi najpomembnejši slovenski praznik in dodal, da namen praznovanja ni le slavljenje in nagrajevanje, ki je sicer izjemnega pomena, kot je seveda tudi pomembno poudariti uspehe in se jih veseliti. A, kot je nadaljeval, praznovati pomeni tudi vzeti si trenutek za premislek, refleksijo, oceno stanja in postavitev izzivov, zavez in zahtev za prihodnost.

"V svetu, ki ga živimo danes, je umetnost radikalno nemoderna, bistvo umetnosti je globoko v nasprotju z organizacijo in smislom družbe, politike, življenja danes. Umetnost in kultura nista tekmovanje, ne štejejo rezultati in kolajne. Težko je tudi meriti uspešnost in dodeljevati stopničke. Zelo težko je gledališko predstavo ali koncert ali razstavo gledati skozi prizmo finančnega uspeha ali skozi krilatico, da naj obstane samo tisto, kar lahko samo preživi na trgu. Pa ne gre samo zato. Živimo v času radikalnega poenostavljanja vsega in v vsakem trenutku."

Prepričan je, da je odgovornost umetnosti v vsakem človeku. "Da se borimo za več umetnosti, za več premisleka in več človečnosti. Umetnost in kultura nista v slonokoščeni stolp zaprta zakladnica dediščine, ki jo lahko opazujemo skozi majhne line. Nista in ne smeta biti. To so vrata. Vrata v take in drugačne svetove, v prepoznavanje novega in preizpraševanje starega. So vrata v postavljanje vprašanj. So vrata spoznavanja novih ljudi, tkanja novih prijateljstev, predvsem pa so tudi vrata spoznavanja samega sebe. Je za uporabo, vedno in vselej. Za uporabo tistih, ki sedijo v avditoriju in tistih, ki stojijo na odru," je še povedal Luka Marcen in svoj govor sklenil z mislijo, da je umetnost privilegij skupnosti, ki iskreno dela za isto stvar.

Osrednja pozornost sinočnjega večera pa je bila posvečena prejemnikom Priznanja celjske zvezde. Priznanja podeljuje kolegij direktorjev Javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, OE Celje.

Na podlagi prispelih sedmih predlogov za podelitev priznanj je dobitnika Celjskih zvezd izbrala komisija v sestavi: dr. Zoran Pevec, Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in podpredsednik dr. Aleksander Žižek.

Slednji je na sinočnji slovesnosti predstavil odločitev komisije, ki je odločala med pobudo za življenjsko delo in šestimi predlogi za podelitev priznanj za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. "Prispele kandidature smo pregledali s pomočjo temeljite analize, pri čemer so nas zanimali koncepti kot so kreativnost, aktualizacija, inovativnost, presežnost, družbeni angažma. Predvsem pa kaj kandidatura pomeni za mesto Celje in širše kulturno-umetniško področje. Komisija se je na podlagi teh meril odločila, da nagrade za življenjsko delo letos ne podeli. Je pa bila tokrat neprislovno težka naloga, koga izbrati med izjemno uravnoteženimi predlogi in umetniško presežnimi avtorji in avtorskimi kolektivi za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih. Na koncu smo se usklajeno odločili za podelitev dveh tovrstnih priznanj," je pojasnil Aleksander Žižek.

Kot prva je priznanje iz rok župana Matije Kovača prejela Mojca Majcen, plesalka in balerina, ki se je plesni dejavnosti zapisala že v zgodnji mladosti. V preteklih dveh letih je v sklopu različnih avtorskih projektov sodelovala in imela pomembne vloge na različnih festivalih v tujini in doma, v produkcijah Festivala MESS Sarajevo, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Evropske prestolnice kulture Novi Sad in Madlenianum Theater, Opere Beograd ter Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, Festivala Velenje in Zavoda Celeia Celje. Kot plesalka in kot koreografinja je sodelovala v vrhunskih predstavah, ki so bile prepoznane tako na lokalni kot tudi širši ravni. Njene nastope zaznamujejo ugledni koreografi, kar priča o njeni tehnični dovršenosti in umetniški nadpovprečnosti. S tem pomembno prispeva tudi k prepoznavnosti Celja in spodbuja ter neguje plesno umetnost.

Ob prejemu priznanja se je zahvalila komisiji za izbor, predlagatelju Plesnemu teatru Igen za nominacijo, profesorjem, pedagogom, koreografom, družinskim članom, vsem sopotnikom, ki so vplivali na njen razvoj in plesne dosežke. "Posebna zahvala pa gre plesu, mojemu življenjskemu sopotniku, ki me je izbral zelo zgodaj. Ples ni le moj poligon ustvarjanja, sanjanja, igranja, je tudi moj zdravnik, psiholog, šaman, moja zvezda vodilja. Ples je najbolj iskrena umetnost, telo in srce ne zmoreta laganja. Plesalci nimamo zunanjega izzivalca, vedno smo sami sebi izzivalci. Smo brezkompromisni, plešemo z vročinami in bolečinami, pretrganimi ligamenti in nalomljenimi kostmi ... In vedno plešemo, ustvarjamo. V prvi vrsti za vas, drago občinstvo, in v želji za ustvarjanje lepšega sveta za bodoče generacije", je v zahvalnem govoru povedala Mojca Majcen in dejala, da je Celje mesto plesa, kar nenazadnje dokazuje, da so Priznanje celjske zvezde pred njo že prejeli plesni ustvarjalci.

Priznanje celjske zvezde je prejel tudi Muzej novejše zgodovine Celje za prenovo Fotohiše Pelikan, ki je v celjski kolektivni spomin zapisana kot domovanje in ustvarjanje izjemnega fotografa Josipa Pelikana. Z zahtevno prenovo, ki je vključevala tako zunanje kot notranje prostore, je obiskovalcem Fotohiše Pelikan omogočen vpogled skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca devetnajstega stoletja do danes v avtentičnem okolju, obenem je predstavljena tudi meščanska bivalna kultura v tem času. V sklopu prenove so v kletni etaži uredili tudi galerijske prostore, ki so namenjeni predstavitvam fotografske dediščine ter sodobne fotografske ustvarjalnosti in umetnosti. Mesto Celje je tako bogatejše za večnamenski objekt, ki je del kulturne in tehniške dediščine, ob tem pa je to tudi kulturno-umetniško in izobraževalno središče, v katerem si dediščina in zgodovina podajata roko z novimi kulturnimi vzorci ter umetniškimi praksami.

Priznanje je prevzel dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. "Glede na to, da je slavnostni govornik nocojšnjega večera kolega Luka Marcen povedal pravzaprav čisto vse, pod kar bi se tudi sam želel podpisati, mi ostanejo le še nujne, ampak srčne iskrene besede zahvale: predlagatelju, Zgodovinskemu društvu Celje, komisiji, ki je prepoznala naše delo, trud, rezultat in smisel našega početja in seveda mojim predanim in prizadevnim sodelavkam in sodelavcem, ne le tem na odru, ampak celotnemu kolektivu. Zahvala tudi vsem ostalim, ki so prispevali k temu uspešnemu projektu, posameznikom in ustanovam. Pri tem ne smem pozabiti na celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektne ekipe Zgradbe Zamisli in seveda Mestne občine Celje brez katere interesa ta projekt ne bi bil tako uspešno in hitro uresničen. Ponosen in vesel sem, da sem bil del vzornega in mogoče tudi vzorčnega projekta sodelovanja in sinergije ne le ohranjanja kulturne dediščine, ampak splošnega prizadevanja za skupno dobro," je povedal Tonček Kregar, ki je k prejemu priznanja na oder povabil vse člane projektne skupine za prenovo Heleno Vogelsang, Urško Todosovsko Šmajdek, Egona Horvata in Roberta Zapuška.

Celotni obrazložitvi sta objavljeni TUKAJ.

Praznični večer kulture, ki ga je kot scenaristka in režiserka zasnovala Mateja Kokol, so oblikovali mladi celjski umetniki: Vita Kovše in Leon Firšt z glasbo, solistka Lara Oset, s scensko postavitvijo in tehnično podporo Darjan Domadenik, program sta povezovala igralca Eva Stražar in Lovro Zafred.

Posnetek slovesnosti si lahko ogledate TUKAJ.

VIR: MOC