Decembra 2024 sta izšli prelomni poročili Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) – Poročilo o preobrazbenih spremembah (ang. Transformative change assessment) ter Poročilo o prepletu (angl. Nexus Report). Poročili poudarjata nujnost vključujočih rešitev za svetovno okoljsko ter socialno-ekonomsko krizo.

Decembra 2024 sta izšli prelomni poročili Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) – Poročilo o preobrazbenih spremembah (ang. Transformative change assessment) ter Poročilo o prepletu (angl. Nexus Report). Poročili poudarjata nujnost vključujočih rešitev za svetovno okoljsko ter socialno-ekonomsko krizo.

Poročilo o preobrazbenih spremembah analizira temeljne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje stanja narave ter dejavnike in možnosti za uvajanje takšnih sprememb.

Poročilo ugotavlja, da trenutno prevladujoči pogledi, strukture in prakse ohranjajo ter krepijo temeljne vzroke izgube biotske raznovrstnosti in narave. Preobrazbene spremembe definira kot temeljne sistemske premike v teh treh smereh, ki so nujne za uresničitev Vizije biotske raznovrstnosti do leta 2050, sprejete v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter navaja ključna gonila preobrazbe in ovire za doseganje ciljev.

Dokument opredeljuje pet strateških možnosti za spodbujanje, pospeševanje in vzdrževanje preobrazbenih sprememb, ki vodijo do trajnostnega sveta, ter navaja korake, potrebne za uresničitev globalnih vizij preobrazbe, kjer imajo možnost pozitivnega učinka vsi akterji. Poročilo, ki ga je tri leta pripravljalo več kot sto vodilnih strokovnjakov iz 42. držav iz vseh regij sveta, pojasnjuje, kaj so preobrazbene spremembe, kako do njih pride ter kako z njimi doseči bolj pravičen in trajnosten svet.

Hkrati s Poročilom o preobrazbenih spremembah je bilo objavljeno tudi Poročilo o prepletu, ki krizo biotske raznovrstnosti umešča v širši globalni vidik prepleta petih dejavnikov: biotske raznovrstnosti, hrane, vode, zdravja in podnebnih sprememb.

Poročilo razkriva globoke medsebojne povezave med dejavniki prepleta ter poudarja, da so ločeni poskusi reševanja teh vprašanj neučinkoviti in imajo lahko tudi nasprotne učinke, saj ne upoštevajo kompleksnosti vseh dejavnikov, kar vodi do navzkrižnih ciljev in nedoslednega upravljanja. Poročilo izpostavlja pomen obravnave posrednih socioekonomskih dejavnikov, kot sta prekomerna poraba naravnih virov in rast prebivalstva, ki obstoječe izzive še stopnjujejo. Dokument, med drugim, opozarja, da bo izvajanje ' scenarija običajnega poslovanja' (ang. 'business as usual') privedlo do slabih rezultatov za vseh pet dejavnikov prepleta, rezultati pa bodo nezadovoljivi tudi ob naslavljanju enega samega in zanemarjanju preostalih. Dokument je plod triletnega dela 165. vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 57. držav iz vseh regij sveta.

Poročili predstavljata možne poti upravljanja krize biotske raznovrstnosti, ob upoštevanju glavnih dejavnikov planetarne krize (npr. obnova ekosistemov bogatih z ogljikom, upravljanje biotske raznovrstnosti za zmanjšanje tveganja razvoja bolezni, podpore lokalnim prehranskim sistemom, ipd.). Tovrstne možnosti podpirajo hkratno doseganje ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

Slovenija ima sicer v IPBES status države opazovalke, je pa v preteklosti že prispevala k delu IPBES. Pri pripravi omenjenih poročil je sodelovala tudi strokovnjakinja iz Slovenije dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Ministrstvo za naravne vire in prostor podpira vključujoče in prilagodljive pristope k upravljanju svetovnih okoljskih in socialnoekonomskih kriz, vključno s krizo biotske raznovrstnosti. Pričujoča dokumenta nas usmerjata, kako lahko v sodelovanju s partnerji dosežemo pravično in trajnostno prihodnost za vse.

VIR: MNVP