Včeraj so se na 14. seji sestali člani Podnebnega sveta, ki so razpravljali o ukrepih s področja prometa za zmanjšanje izpustov, števila nesreč in izdatkov slovenskih gospodinjstev za promet.

Datum objave:

sreda, 12. februar 2025

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Včeraj so se na 14. seji sestali člani Podnebnega sveta, ki so razpravljali o ukrepih s področja prometa za zmanjšanje izpustov, števila nesreč in izdatkov slovenskih gospodinjstev za promet.

Na seji so člani Podnebnega sveta vabljene goste seznanili s predlogi ukrepov s področja prometa, predstavili njihove sinergijske učinke in primere dobre prakse njihovega uvajanja v tujini. Prisotni so sodelovali v multidisciplinarni izmenjavi stališč in v konstruktivni razpravi predstavili več rešitev za izboljšanje razmer v slovenskem prometu.

Člani Podnebnega sveta so uvodoma predstavili podatke, ki kažejo na rast deleža izpustov iz prometa in zaskrbljujoč trend glede na cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Podatki kažejo trend večanja števila prevoženih kilometrov, ki jih na slovenskih cestah opravijo tako slovenski kot tuji vozniki, kar velja tudi za tovorni promet. Zvečanje pritiska na domačo cestno infrastrukturo pa predvideva tudi Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Podnebni svet ob tem skrbi podatek, da so slovenska gospodinjstva po deležu izdatkov za promet v samem vrhu med državami članicami EU. Uvodno predstavitev so člani Podnebnega sveta sklenili z opozorilom, da zunanji stroški prometa v Sloveniji predstavljajo veliko finančno breme tudi zaradi prometnih nesreč, onesnaževanja zraka, škode na habitatih, zastojev in hrupa.

Med pregledom možnih ukrepov s področja transporta so člani predlagali spremembe v maksimalni dovoljeni hitrosti vožnje na avtocestah in v naseljih ter predstavili sinergijske učinke omejitev dovoljene hitrosti vožnje. Ti bi privedli do zmanjšanja števila prometnih nesreč in zastojev, zmanjšali porabo goriva in s tem izdatke za promet, zmanjšali onesnaževanje zraka z delci in plini in znižali emisije, izboljšali pretočnost prometa in v času večje prometne obremenitve skrajšali potovalne čase. Ob tem so predstavniki Ministrstva za infrastrukturo (MZI) dodali, da je celovit pristop k varni in varčni vožnji lahko še bolj pomemben kot samo nižanje hitrosti, svetovalka predsednice za podnebne politike pa je predlagala, da bi obstoječe pobude za varen in okoljsko odgovoren promet lahko podkrepili tudi z ozaveščevalno kampanjo, ki bi javnosti predstavila cenovne koristi varne vožnje in jo motivirala k spreminjanju prometne prakse. Člani Podnebnega sveta so poudarili, da je ukrep omejevanja hitrosti v naseljih ključen za hitro in učinkovito povečanje varnosti otrok, pešcev in kolesarjev, zaradi enakomernejših hitrosti pa v času prometnih konic prihaja tudi do izboljšanja potovalnih časov. Dodali so, da v mnogih slovenskih naseljih ni prostora za ureditev dodatnih pločnikov in kolesarskih stez in je zato umiritev hitrosti vožnje edini res učinkovit ukrep za povečanje varnosti. Tovrstni ukrepi v tujini so pokazali izboljšanje na vseh omenjenih področjih.

Podnebni svet je izrazil tudi podporo ukrepu za vključitev pristojbine za CO2 v cestninjenje. Predstavniki DARS so glede cestninjenja pojasnili, da je plačilo cestnine sestavljeno iz infrastrukturne pristojbine, iz pribitka ter iz zunanjih stroškov, ki so lahko vezani na CO2 ali na hrup in onesnaževanje zraka. Za slednje Direktiva o evrovinjeti državam članicam nalaga, da jih morajo začeti zaračunavati marca 2026, pri zunanjih stroških za CO2 pa direktiva predvideva več možnosti z ali brez diferenciacije infrastrukturne pristojbine. Dodatno so pojasnili, da je višina infrastrukturne pristojbine določena metodološko, z njo pa se krijejo stroški cest, omogoča vračanje kreditov in vzdrževanje cest, vključno s financiranjem ukrepov, ki prispevajo k varovanju okolja. Zaključili so, da s cestninskimi ukrepi že zdaj vplivamo na naraščajoči trend deleža OVE v prometu, z njimi pa ne moremo pričakovati zmanjševanja prometa, temveč z zagotavljanjem alternativnih oblik prevoza, kot je na primer železniško omrežje. Najboljši način za stimulativno cestninjenje DARS vidi z diferenciacijo infrastrukturne pristojbine, s čimer bi čistejšim vozilom omogočili plačevanje nižjih cestnin in s tem voznike dodatno spodbudili k elektrifikaciji.

VIR: NAŠ STIK