Prevladujoče mnenje je, da vedno več časa preživljamo le na pametnih telefonih, a iz tujine poročajo, da to vendarle ne drži in da nas zanimajo tudi dobre stare knjige. Preverili smo, ali se s tem strinjajo tudi v slovenskih založbah.

Prevladujoče mnenje je, da vedno več časa preživljamo le na pametnih telefonih, a iz tujine poročajo, da to vendarle ne drži in da nas zanimajo tudi dobre stare knjige. Preverili smo, ali se s tem strinjajo tudi v slovenskih založbah.

Tina Guček Novinarka Marketing magazina

Foto: Pixabay

Na MM-u smo namreč zasledili Instagramov reel s podatki, ki se sicer navezujejo še na leto 2023, a so vendarle zelo pozitivni za knjižno panogo. V njem namreč avtor navaja odlične številke, ki so jih zabeležili v britanski knjigarni Foyles (ki je v lasti verige knjigarn Waterstones). V letu 2023 so namreč svoje prihodke povečali za 101 odstotek v primerjavi z letom prej in ustvarili 17,1 milijona funtov prihodkov (dobrih 20 milijonov evrov). Vzrok za to naj bi bil, da se ljudje od družbenih omrežij in elektronskih naprav spet počasi vračajo h knjigam, ki jim nudijo tako zabavo kot tudi izobraževanje na različnih področjih.                

Družbena omrežja poganjajo prodajo leposlovja

Zanimalo nas je, ali so kaj podobnega (torej rast števila prodanih knjig in/ali bralcev) opazili tudi v slovenskih založbah. Mojca Benedičič, direktorica založništva v založbi Učila, odgovarja pritrdilno. Kot pravi, namreč že zadnjih nekaj let beležijo stalno rast prodaje knjig. »Rast je še posebej vidna v letu 2024, saj je fizična prodaja knjig v vzponu tako v knjigarnah kot tudi v drugih trgovskih sistemih in na drugih prodajnih mestih. Zdi se, da na vse večjo priljubljenost branja in knjig vplivajo tudi družbena omrežja, predvsem Booktok. Ta v zadnjem letu poganjajo prodajo leposlovja, ki je lani dosegla neverjetno rast in je znova v ospredju glede na stvarno literaturo. V založbi Učila je med desetimi najbolje prodajanimi knjigami lanskega leta sedem leposlovnih, medtem ko prejšnja leta še zdaleč ni bilo tako. Glede tega prav nič ne odstopamo od svetovnih knjižnih trendov,« je Mojca Benedičič povedala za MM.

»Fizična knjiga ostaja med najbolj priljubljenimi oblikami branja«

Tudi pri Založbi Primus opažajo, da se je zanimanje za branje povečalo že v obdobju koronske epidemije in ostaja visoko še danes, zlasti za knjige s področij osebne rasti, duhovnosti, zdravja in zdravega načina življenja. Nataša Kalin z oddelka za odnose z javnostmi pove, da se je v tem obdobju povečalo tudi število izdaj knjig v e-obliki in zvočnih knjig, a ne opažajo, da bi bralci raje posegali po digitalnih formatih. »Kvečjemu obratno – fizična knjiga ostaja med najbolj priljubljenimi oblikami branja, še posebej pri vsebinah, ki jih ponujamo v naši založbi. Menimo, da branje tiskanih knjig omogoča globljo osredotočenost, bolj pristno povezavo z vsebino in celovitejšo izkušnjo, ki spodbuja razmislek in osebni razvoj,« pove Kalinova.

Knjigarna kot prostor za navdih in povezovanje

Čeprav imajo močno razvito spletno prodajo, so se v Založbi Primus lansko jesen zavestno odločili tudi za odprtje fizične knjigarne, saj verjamejo v moč osebnega stika s knjigo in bralcem. »S tem namenom smo ustvarili posebno vzdušje v naši butični knjigarni v Ljubljani, ki obiskovalca vabi, da se ustavi, si vzame čas in v prijetnem okolju poišče knjigo, ki ga nagovori. Naša knjigarna ni le prodajno mesto, temveč tudi prostor za navdih in povezovanje. Poleg skrbno izbranih naslovov organiziramo tudi raznovrstne dogodke, ki potekajo v intimnem vzdušju. Prav domačnost in prijetno okolje obiskovalcem omogočata, da knjige doživijo na drugačen, bolj oseben način,« pravijo.

Prostor živahnega kulturnega dogajanja

Tudi v Mladinski knjigi opažajo, da obiskovalci radi prihajajo v njihove knjigarne, trendi, ki nakazujejo večje zanimanje za branje, pa jih veselijo. Dotaknemo se še enega trenda, in sicer podatka, da se v tujini čedalj več knjigarn odloča, da svoje prostore opremljajo s fotelji za branje in bralnimi kotički, ki naj bi obiskovalce/kupce spominjali na dom in ne na trgovino ter s tem dodatno spodbujali prijetne, domačne občutke ob obisku knjigarn. »Tudi pri nas opažamo, da obiskovalci radi prihajajo v naše knjigarne, v katerih se radi zadržijo dlje časa, se v njih srečujejo in povezujejo. Prav vse knjigarne Mladinske knjige – teh je več kot 50 po vsej Sloveniji – so urejene na način, da se obiskovalci v njih počutijo čim bolj prijetno oziroma kot doma, knjige pa lahko prelistajo na temu namenjenih foteljih oziroma v bralnih kotičkih,« je za MM povedala Irena Kolenc Janović, vodja oddelka za odnose z avtorji in javnostmi v Mladinski knjigi.

Po njenih besedah so knjigarne Mladinske knjige že dolga leta veliko več kot samo prodajalne knjig, so priljubljen prostor za kakovostno preživljanja prostega časa, v katerih mnogi obiskovalci najdejo trenutke miru in navdiha. »Po drugi strani pa so tudi prostor srečevanj, živega dialoga in druženja. Mnoge naše knjigarne so s številnimi dogodki postale tudi prostor živahnega kulturnega dogajanja, kar prav tako pomembno prispeva k obiskanosti knjigarn in širjenju knjižnih vsebin,« še pove. Prav letos, ko Mladinska knjiga obeležuje 80-letnico obstoja, bo v njihovih knjigarnah še posebej živahno; med drugim načrtujejo serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo odpravil tudi legendarni Maček Muri.

Razmere so vse prej kot romantične ...

Nekoliko manj optimističen kot sogovornice pred njim pa je Rok Zavrtanik iz založbe Sanje. Pravi, da se moramo zavedati, »da je slovensko založništvo med manjšimi nacionalnimi trgi na svetu in da v pogojih tako imenovanega 'tržnega gospodarstva' založništvo nima nikakršne prosperitete in sodi med najbolj tvegane naložbe, kar si jih je mogoče predstavljati. Naklade na območju Republike Slovenije drsijo navzdol, kakovost pada, knjižni trg se je od tako imenovane 'finančne krize', za katero danes vemo, da je bila programiran proces plenjenja javnega, v Sloveniji skrčil za več kot 80 odstotkov, kupna moč – in tudi čas in pozornost – prebivalstva pada, založniki hlastamo za prihodki z vse nižjimi nakladami in posledično vse višjimi cenami ... Tako da so razmere vse prej kot romantične. Priča smo posrednemu napadu na vse oblike suverene ustvarjalnosti, posebej na področju knjige, ki je glasnica svobodne misli,« je prepričan.

VIR: MM