Osrednje slovenske hidroelektrarne so v prvem četrtletju v prenosno omrežje oddale za skoraj četrtino manj električne energije kot v enakem lanskem obdobju. Dejanska proizvodnja pa je bila tudi za dobrih deset odstotkov nižja od prvotnih bilančnih napovedi, ki temeljijo na dolgoletnem povprečju.

Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so v prvih treh letošnjih mescih v prenosno omrežje oddale 718 GWh električne energije, kar je bilo za 23,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 10,5 odstotka pod prvotnimi bilančnimi pričakovanji.

Upad proizvodnje je bil zaznan na vseh treh vodotokih, največja odstopanja od prvotnih napovedi pa so bila zaznana  v zgornjem toku Save in na Dravi. 

Po podatkih Agencije za okolje je bila sicer vodnatost slovenskih rek v prvem četrtletju mala do podpovprečna. Nič kaj optimistične pa niso tudi napovedi za spomladansko obdobje, saj so bile tudi snežne zaloge v Alpah pod dolgoletnim povprečjem, kar zmanjšuje običajen spomladanski dotok.

Breme pokrivanja potreb po električni energiji je tako, poleg NEK (1.516 GWh) in TEŠ (666,3 GWh), morala v prvih treh mesecih prevzeti predvsem TE-TO Ljubljana, ki je po zagonu nove plinske enote zagotovila 311,9 GWh ali za skoraj 120 odstotkov več električne energije kot v enakem lanskem obdobju. 

Za skoraj 53 odstotkov pa je bila večja tudi proizvodnja v TE Brestanica, ki je v prenosno omrežje v prvem letošnjem četrtletju oddala 14,8 GWh električne energije. 

Iz domačih virov je bilo tako od začetka leta do konca marca v prenosno omrežje oddano 3.226,7 GWh električne energije, kar je bilo za 5,5 odstotka manj kot v enakem času lani in tudi za 1,9 odstotka manj od prvotnih bilančnih pričakovanj.

VIR: https://www.nas-stik.si