Energetika

Med primeri dobrih praks tudi novi omrežninski sistem v Sloveniji

ACER je objavil poročilo o omrežninskih metodologijah za električno omrežje, ki analizira, kako so določene omrežninske metodologije in stroški omrežja v državah EU razporejeni med različne uporabnike omrežja.

. . .

Poročilo izboljšuje preglednost in primerljivost pri določanju omrežninskih metodologij za električno omrežje z izmenjavo nacionalnih praks. Prav tako preučuje in ponuja vpogled v različne izzive, s katerimi se srečujejo energetski regulatorji.

Da bi lahko sledili rasti OVE in za podporo ciljem elektrifikacije, so potrebne ogromne naložbe v električno omrežje. Trenutne letne naložbe v evropsko omrežje bi se do leta 2050 morale podvojiti in doseči sto milijard evrov na leto ali najmanj 75 milijard evrov na leto. Čeprav bodo naložbe v omrežja prinašale gospodarske in družbene koristi, se bodo verjetno znatno povečal pritisk na stroške omrežja. Za potrošnike se tako lahko letni stroški za omrežje do leta 2050 povečajo za 50 odstotkov ali celo za sto odstotkov v primeru scenarija z najvišjo stopnjo naložb. Da bi ublažili to povečanje, je investicije treba izpeljati na najučinkovitejši možen način.

Agencija ACER izpostavlja, da je ključnega pomena pravilno določiti cenovne signale. Z napredovanjem energetskega prehoda se pričakuje, da bodo stroški omrežja naraščali in predstavljali večji delež računa za elektriko. To zahteva redno preverjanje ustreznosti omrežninskih metodologij s strani regulatorjev. Kadar omrežninske metodologije pošiljajo prave cenovne signale, se optimizira uporaba omrežja in znižujejo stroški omrežja.
ACER opozarja, da je zajezitev rasti stroškov omrežja pomembna za konkurenčnost EU in cenovno dostopno električno energijo. Prihodnji ukrepi bi morali zagotoviti, da vsi uporabniki omrežja dobijo signale za prilagodljivost in učinkovitost sistema in ne, da so stroški mednje porazdeljeni nepravično.
Da bi uporabnike omrežninske metodologije spodbudile k prilagoditvi svojega vedenje, ki morale te odražati dejanske stroške. Skupaj s tržnimi cenami električne energije metodologije zagotavljajo kombiniran cenovni signal, ki vpliva na proizvodnjo električne energije in vzorce porabe električne energije odjemalcev. 
ACER poudarja, da sta dve tretjini držav EU pred kratkim izvedli (ali nameravajo izvesti) večjo revizijo svojih omrežnih metodologij. Mnoge od teh sprememb so skladne s preteklimi priporočili ACER, vključno s povečanjem tarif, vezanimi na moč, uvedbo več časovnih pasov za komponento priključne moči in pravičnejšo porazdelitev stroškov omrežja. Med te države sodi tudi Slovenija, saj sledi smernicam o povečanju pomena moči pri obračunavanju omrežnine in odražanju povzročenih stroškov pri delovanju omrežja.
ACER poudarja velik pomen lokalnega elektroenergetskega sistema, saj ni mogoče najti nobene univerzalne rešitve. Zato ACER v svojem poročilu predstavlja izbrane nacionalne prakse, iz katerih lahko regulatorji črpajo dobre tuje prakse za povečanje učinkovitosti sistema in znižanje stroškov električnega omrežja ter jih prilagodijo lokalnim potrebam.

ACER izpostavlja deset načel, ki jih morajo nacionalni regulativni organi upoštevati pri določanju ali odobritvi svojih prihodnjih omrežninskih metodologij za prenos ali distribucijo električne energije. Njihov cilj je povečati preglednost in primerljivost omrežnih metodologij, zagotoviti nediskriminacijo med uporabniki omrežja, spodbujanje odražanja stroškov in učinkovitih cenovnih signalov in spodbujanje sodelovanja deležnikov pri obsežnejših revizijah omrežninskih metodologij.

ACER bo še naprej spodbujal izmenjavo najboljših praks med nacionalnimi regulativnimi organi, pri čemer bo tesno sodeloval z deležniki, da bi s tem pridobil dragocene vpoglede. Prav tako je pripravljen podpreti Evropsko komisijo pri razvoju smernic o načrtovanju metodologije elektroenergetskega omrežja (2025) in svežnja za elektrifikacijo in omrežja (2026).

Avtor: Polona Bahun

Avtor fotografij: arhiv Naš stik


VIR: Naš stik

. . .

Editor

Avtor pri si24.news