V Grand Hotelu Bernardin Portorož je v torek potekal drugi krog Arnesovega vseslovenskega HackathONa, na katerem je slavila ekipa Ekipa42. S svojo rešitvijo je naslovila izziv zdravja in dobrega počutja in razvila optimizacijo proizvodnje bioloških zdravil, so sporočili organizatorji.

Portorož, 19. aprila - V Grand Hotelu Bernardin Portorož je v torek potekal drugi krog Arnesovega vseslovenskega HackathONa, na katerem je slavila ekipa Ekipa42. S svojo rešitvijo je naslovila izziv zdravja in dobrega počutja in razvila optimizacijo proizvodnje bioloških zdravil, so sporočili organizatorji

Letošnji HackathON je potekal pod sloganom Poleti v prihodnost z odprto znanostjo in superračunalništvom. Poseben izziv je bil tudi vesoljski izziv, saj je Slovenija v začetku leta postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije.

V prvem krogu je sodelovalo več kot 100 tekmovalcev v 28 ekipah, osem ekip in tako 32 tekmovalcev pa se je uvrstilo v drugi krog. Zmagala je ekipa Ekipa 42, ki jo sestavljajo Matej Urbančič, Gašper Jalen, Barbara Knez in Miha Radež, študenti Fakultete za matematiko in fiziko ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Njihova rešitev je naslavljala izziv zdravja in dobrega počutja, v sklopu katerega so predlagali uporabo digitalnih dvojčkov za optimizacijo proizvodnje bioloških zdravil in jo tudi testno predstavili v svoji rešitvi.

Drugo mesto so si prislužili tekmovalci ekipe 5 prijateljev, in sicer Martin Malenšek, Urša Vavpotič, Žiga Klun, Vid Gantar in Fedja Močnik, študenti Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na HackathONu so se ukvarjali z vprašanjem omejevanja širjenja gozdnih požarov, ki bi jih lahko krotili z uporabo semantične segmentacije satelitskih podatkov, obdelanih s pomočjo superračunalnika.

Tretje mesto pa je osvojila ekipa DPR, ki so jo sestavljali člani Jakob Adam Šircelj, Gašper Pistotnik ter Martin Korelič. Njihova rešitev se je spopadala z izzivom krčenja gozdov in nadzora nad območji, kjer krčenje gozdov predstavlja resen problem. Z uporabo satelitskih podatkov in umetne inteligence bi procese krčenja gozdov lažje spremljali in bolje naslavljali.

Dogodek, ki je potekal v okviru konference Dnevi slovenske informatike, je Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) organizirala v sodelovanju s Slovenskim društvom Informatika, ministrstvom za digitalno preobrazbo, ministrstvom za javno upravo, Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in drugimi partnerji. Potekal je tudi pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

VIR: STAkrog