Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki jo vodi državni svetnik Mitja Gorenšček, je na 27. redni seji obravnavala Predlog zakona o gostinstvu (ZGos-1).

Ljubljana, 15. maj 2025 - Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki jo vodi državni svetnik Mitja Gorenšček, je na 27. redni seji obravnavala Predlog zakona o gostinstvu (ZGos-1).

Predlog zakona je vzbudil velik interes javnosti in na seji komisije so sodelovale številne zainteresirane organizacije: Turistična gostinska zbornica Slovenije, Turistično združenje Portorož, Občina Piran, Združenje sobodajalcev, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji.

Predlog zakona je predstavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Povedal je, da se je javna razprava osredotočala na kratkotrajni najem nepremičnin, ki se praviloma oddajajo preko različnih spletnih platform kot sta npr. Airbnb in Booking, zato se je s predstavitvijo osredotočil na ta del zakona. Podaril je, da je zakon doživel številna usklajevanja tako med nasprotniki zakona kot tistimi, ki so zagovarjali še močnejšo regulacijo. Zakon je bil predstavljen in izpogajan tudi skozi Ekonomsko socialni svet, ki ga je podprl.

Pri snovanju zakona je pripravljavce med drugim vodila težnja po regulaciji oz. ureditvi kratkotrajnih najemov in tudi želja prispevati k ureditvi težav, ki jih povzroča pomanjkanje stanovanj v Sloveniji. Opaža se namreč, da se stanovanja v Sloveniji kupujejo kot naložba in ne kot dom kar ima za posledico tako pomanjkanje stanovanj npr. za mlade družine kot tudi stalno višanje cen nepremičnin. Zato je država morala odreagirati z regulacijo na način, da je kratkotrajni najem omejila in sicer: »Oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem se lahko v posameznem stanovanju v eno- ali dvostanovanjski stavbi opravlja do 150 dni v koledarskem letu, v posameznem stanovanju v tri- in večstanovanjski stavbi pa do 60 dni v koledarskem letu« Vezano na to omejitev pa lahko občine določijo dovoljeno število dni kratkotrajnega oddajanja stanovanja v eno- ali dvostanovanjski stavbi v razponu med 30 in 180 dni in za kratkotrajno oddajanje stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi v razponu med 30 in 90 dni.

V razpravi se je predstavnik Turistične gostinske zbornice zahvalil ministrstvu za pripravo dobrega zakona in poudaril, da je ta regulacija potrebna tudi zaradi želje po doseganju visokih standardov slovenskega turizma in zmožnosti »absorbcije« števila turistov vezano na infrastrukturo, javni prevoz in nenazadnje kapaciteto restavracij in drugih gostinskih objektov.

Druge organizacije so zakonu nasprotovale tako iz razloga poseganja v lastninsko pravico kot tudi zaradi truda, ki so ga lastniki v preteklosti vložili za pridobivanje gostov, ti pa bodo sedaj odšli npr. iz slovenske obale na Hrvaško ali v Italijo. Predstavnik občine Piran je poudaril, da je občina Piran oz. njeni občani, gospodarsko in nasploh odvisna od turizma, saj je število proizvodnih in drugih storitvenih obratov, ki niso povezani s turizmom, zanemarljivo. 

Prav tako so menili, da se stanovanjska problematika države rešuje na napačnem ministrstvu, ki bi gospodarstvo moralo spodbujati, in z napačnim zakonom. Argument, da se želi oddajanje nepremičnin v kratkotrajni najem omejiti zato, da bi s tem povečali najemniški trg, ocenjujejo kot smešen, saj si ne predstavljajo kdo bo zainteresiran, da za reševanje stanovanjskega problema najame nepremičnino za 305 dni potem pa mora za 60 dni oditi neznano kam. Ocenjujejo, da se stanovanja ne bodo pojavila na nepremičninskem trgu, kot mogoče pričakuje država, temveč se bodo spremenila v »weekend stanovanja«, s čimer bodo turistični kraji izven turistične sezone še bolj socialno degradirani. Študijo, ki podkrepi zakon, so ocenili kot neustrezno, saj študija naše kraje primerja s »turističnimi prestolnicami«, kot so npr. London, Berlin Barcelona in Amsterdam.

Državni svetniki so v razpravi izrazili mnenje, da se z zakonom močno posega tudi v razvoj podeželja, saj si številni državljani na podeželju z dodatnim delom in investicijami, ki so jih že realizirali, želijo popraviti svoj proračun. Niso vsi kraji v Sloveniji regijska središča, kjer je možnost zaposlitve višja prav tako niso še turistično visoko prepoznavni, zato se jim zdi omejevanje oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem - tudi z vidika skladnega regionalnega razvoja - nesprejemljivo. Tudi na podlagi tega zakona se bo Slovenija še bolj centralizirala, so opozorili. Država bi lahko bistveno bolj pospešila gradnjo nepremičnin z omejevanjem administracije, da bi ljudje do dokumentacije prišli hitreje. Enako velja za občine, ki vezano na visoke administrativne zahteve države, sprejemajo prostorske načrte tudi desetletje in več.

Državni svetniki menijo, da zakon močno posega v gospodarsko pobudo, tako z omejitvijo dni oddajanja kot tudi s pogoji, ki jih morajo »sobodajalci« izpolniti, da sploh lahko oddajajo svoje nepremičnine v kratkotrajni najem ob dejstvu, da turističnih namestitev že sedaj primanjkuje. Zavedati se moramo tudi, da dejavnost turizma prinaša enega največjih multiplikatorjev prihodkov. Ocenili so, da nove omejitve s sprejemanjem tega zakona niso potrebne, da je regulacija zadostna že v obstoječi zakonodaji, le nadzor je potrebno okrepiti. Poudarili so tudi, da zelo težko podprejo zakon, saj so napovedana še nadaljnja usklajevanja in posledično amandmaji k predlogu zakona in bo zakon, ki bo sprejeman v Državnem zboru RS, lahko povsem drugačen.

Predstavniki ministrstva so ob koncu razprave še enkrat poudarili, da so stanovanja namenjena bivanju in ne naložbam, s čimer se cene stanovanj vseskozi višajo in so posledično vsaj manj dostopna povprečnemu državljanu, ter da je država dožna na to reagirati. Povedali so tudi, da so v fazi priprave zakona kolebali ali zavzamejo sistem od zgoraj navzdol, se pravi iz nivoja države do občin, ali od spodaj navzgor. Odločili so se za prvo možnost, da z zakonom uredijo enotno na nivoju celotne države.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Predloga zakona o gostinstvu ni podprla.

Foto: Benjamin Beci/Arhiv DS RS

VIR: Državni svet