V Mariboru se je v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za kanonskopravne vede) v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea v Mariboru in Katoliško teološko fakulteto Karlove univerze v Pragi odvila 3. mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Moč dialoga v razdeljenem svetu. Osrednji gost dogodka in častni pokrovitelj konference je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je v uvodnem (video) nagovoru podčrtal ključno sporočilo dogodka – dialog kot or

Maribor, 21. maj 2025 – V Mariboru se je v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za kanonskopravne vede) v sodelovanju z Univerzo Alma Mater Europaea v Mariboru in Katoliško teološko fakulteto Karlove univerze v Pragi odvila 3. mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Moč dialoga v razdeljenem svetu. Osrednji gost dogodka in častni pokrovitelj konference je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je v uvodnem (video) nagovoru podčrtal ključno sporočilo dogodka – dialog kot orodje razumevanja, sodelovanja in ohranjanja demokracije.

»V družbenem prostoru, ki ga zaznamujejo povečane polarizacije, delitve in naraščajoče napetosti – tudi zaradi vpliva družbenih omrežij – je pogosto lažje govoriti kot poslušati, lažje etiketirati kot razumeti. Kljub temu menim, da prav v dialogu tiči moč: moč razumevanja, preseganja konfliktov in iskanja skupnih rešitev,« je dejal Lotrič in poudaril, da morajo prav zato javne institucije in politiki postati vzor spoštljivega, vključujočega komuniciranja.

Predsednik je predstavil Državni svet RS kot institucijo, katere poslanstvo temelji na dialogu in povezovanju različnih družbenih skupin. V njem sedijo predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, sindikatov, izobraževanja, kmetijstva, kulture in drugih segmentov civilne družbe. S tem, kot je poudaril Lotrič, Državni svet RS pomembno prispeva k bolj uravnoteženemu zakonodajnemu procesu, saj prinaša glas tistih, ki so pogosto preslišani.

Dotaknil se je tudi ključnih orodij, s katerimi svet opravlja svoje delo – od zakonodajne iniciative in dajanja mnenj, do odložilnega veta, ki ga je označil kot »varovalko razuma« in poziv k ponovnemu premisleku zakonodajnih rešitev. Kot dober primer učinkovitega dialoga med institucijami in civilno družbo je navedel spremembo zakona o volitvah v Državni zbor RS, s katero so bile odpravljene krivice do oseb pod skrbništvom.

Poseben poudarek je namenil potrebi po spoštovanju vseh družbenih skupin in zavračanju sovražnega govora. »Ne moremo govoriti o moči dialoga, če hkrati dopuščamo zaničevanje določenih poklicnih ali družbenih skupin – zdravnikov, učiteljev, javnih uslužbencev, prejemnikov socialne pomoči. Besede imajo posledice. In v času, ko je solidarnost v družbi na preizkušnji, moramo z njimi ravnati še toliko bolj odgovorno,« je opozoril.

V zaključku je Lotrič spomnil na pomen dialoga ne le kot institucionalnega mehanizma, temveč kot življenjske vrednote. »Dialog se začne v družini, v šoli, na delovnem mestu, v skupnosti. Slovenija ima majhne razdalje, kar pomeni, da lahko mostove gradimo hitro – znotraj naših skupnosti, med kmeti, obrtniki, delavci in vsemi, ki soustvarjajo naše vsakdanje življenje,« je dejal in poudaril, da največja moč dialoga ni govoriti – temveč znati iskati skupne točke v razdeljenem svetu.

Konferenca je zbrala številne domače in tuje strokovnjake s področij teologije, filozofije, politologije in družboslovja ter spodbudila premislek o dialogu kot edinem možnem odgovoru na razdeljenost sodobnega sveta. Kot je še poudaril predsednik Državnega sveta RS: »Če razlike med nami kopljejo jarke, je na nas, da z dialogom gradimo mostove.«