Obnovljivi viri električne energije so ključni za trajnostno prihodnost, saj omogočajo proizvodnjo elektrike brez izčrpavanja naravnih virov in z omejenim vplivom na okolje. V nadaljevanju jih bomo podrobneje predstavili, njihove začetke, prisotnost v Sloveniji ter zanimive podatke na svetovni ravni.

Obnovljivi viri električne energije so ključni za trajnostno prihodnost, saj omogočajo proizvodnjo elektrike brez izčrpavanja naravnih virov in z omejenim vplivom na okolje. V nadaljevanju jih bomo podrobneje predstavili, njihove začetke, prisotnost v Sloveniji ter zanimive podatke na svetovni ravni. 

Kaj so obnovljivi viri električne energije

Obnovljivi viri električne energije so naravni viri, ki se obnavljajo hitreje, kot jih porabljamo. Njihova uporaba omogoča proizvodnjo elektrike brez izčrpavanja naravnih zalog in z minimalnim izpustom toplogrednih plinov. Med glavne obnovljive vire sodijo sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija ter biomasa. Obnovljivi viri so: 

• Trajnostni: se naravno obnavljajo in se ne izčrpavajo.
• Okolju prijazni: minimalni izpusti toplogrednih plinov.
• Razpršeni: lahko se izkoriščajo lokalno.

Ali veste, da je primarni vir električne energije pri paketu E3 Zeleni 100% obnovljiv?

Glavni obnovljivi viri električne energije

1. Sončna energija, čista moč sonca

Sončna energija je eden najbolj razširjenih in hitro rastočih obnovljivih virov energije na svetu. Pridobiva se s pomočjo fotovoltaičnih celic, ki neposredno pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo. Te celice so običajno nameščene na strehah stavb, v večjih sončnih elektrarnah na tleh ali celo integrirane v fasade, avtomobile in druge površine.

Kako deluje?

Fotovoltaična celica je sestavljena iz polprevodniških materialov, običajno iz silicija. Ko svetloba zadene celico, fotoni iz sončne svetlobe sprostijo elektrone v materialu, kar povzroči tok – to je električna energija. Sistem sončnih celic vključuje še razsmernike (pretvorijo enosmerni tok v izmeničnega), baterije za shranjevanje energije in upravljalne sisteme.

Začetki

Zamisel o pretvarjanju sončne energije v elektriko sega v 19. stoletje, a je prvi funkcionalni fotovoltaični modul nastal leta 1954 v Bell Labs (ZDA). V 70-ih letih prejšnjega stoletja se je sončna tehnologija začela širiti v komercialne namene, danes pa postaja osrednji del energetskih strategij mnogih držav.

Prisotnost v Sloveniji

Slovenija ima velik potencial za izkoriščanje sončne energije, predvsem na jugozahodu države (Primorska, Dolenjska). Največja sončna elektrarna v Sloveniji je Sončna elektrarna Prapretno, z močjo več kot 3 MW, zgrajena na območju bivšega odlagališča pepela in žlindre iz termoelektrarne. Obenem se vse več gospodinjstev se odloča za lastne sončne elektrarne na strehah, saj so investicije vse bolj dostopne.

Svetovna statistika

Leta 2024 je bilo po svetu nameščenih rekordnih 597 GW sončne energije, kar predstavlja 33 % povečanje glede na leto 2023 (vir: Solarpowereurope.org).

Kitajska je sicer največja proizvajalka in uporabnica sončne energije – tam se nahaja tudi trenutno največja (v času pisanja članka) sončna elektrarna na svetu, imenuje se Xinjiang, z nameščeno zmogljivostjo 5 GW.

Prednosti sončne energije:

neomejen in brezplačen vir (dokler sije sonce), minimalni vpliv na okolje, možnost lokalne proizvodnje elektrike (npr. gospodinjstva) in nizki stroški vzdrževanja.

Izzivi sončne energije:

nestanovitna proizvodnja (odvisna od vremena), potreba po shrambi energije (baterije ali povezava z omrežjem) in višji začetni stroški postavitve, čeprav se hitro vračajo.

2. Vetrna energija, moč vetra v službi čiste elektrike

Vetrna energija je eden najhitreje rastočih obnovljivih virov električne energije na svetu. Temelji na izkoriščanju kinetične energije vetra, ki poganja lopatice vetrnih turbin. Te s pomočjo generatorja pretvorijo mehansko energijo vrtenja v električno energijo. Vetrna energija je čista, ne proizvaja emisij toplogrednih plinov in ima zelo majhen vpliv na okolje med delovanjem.

Kako deluje vetrna turbina?

Vetrna turbina ima velike lopatice, pritrjene na rotor. Ko veter piha, lopatice zajamejo njegovo energijo in začnejo vrteti rotor. Ta gibanje se prenese na generator, ki proizvaja električni tok. Moderni sistemi vključujejo tudi krmilnike, ki prilagajajo smer lopatic glede na veter, in sisteme za shranjevanje ali prenos energije v električno omrežje.

Obstajata dve glavni vrsti vetrnih turbin:

• Kopenske (onshore): nameščene na zemlji, pogosto v odprtih, vetrovnih regijah.
• Morske (offshore): nameščene v morjih, kjer so vetrovi močnejši in stalnejši, a so stroški višji.

Začetki

Ljudje so moč vetra izkoriščali že tisočletja – najprej za jadranje in mletje žita z mlini na veter. Prve moderne vetrne turbine za elektriko so se pojavile konec 19. stoletja. Prelomnica pa je nastopila v 80-ih letih 20. stoletja, ko so se začeli prvi večji vetrni parki, najprej v Kaliforniji in kasneje po Evropi.

Prisotnost v Sloveniji

Slovenija ima zaradi svoje geografske lege in razgibanega terena omejen potencial za vetrno energijo, v Dolenji vasi na Krasu predvideno polje enajstih vetrnih elektrarn. Povečanje zmogljivosti zavirajo okoljski pomisleki, prostorske omejitve in nasprotovanje lokalnih skupnosti. 

Svetovna statistika

Leta 2024 je bilo po svetu nameščenih rekordnih 117 GW nove vetrne kapacitete (vir: Gwec.net). Pionirka vetrne energije pa je Danska in proizvaja več kot 50 % svoje elektrike iz vetra. 

Prednosti vetrne energije:

brez emisij med delovanjem, nizki obratovalni stroški, hitra postavitev (zlasti na kopnem) in zmogljivost rasti - še posebej v morskih območjih.

Izzivi vetrne energije:

spremenljivost vetra (potreba po rezervnih virih ali shranjevanju), vpliv na krajino in okolje (hrup, vizualni vpliv, ptice), večji začetni stroški pri morskih vetrnih elektrarnah ter lokacijske omejitve in nasprotovanja lokalnih skupnosti.

3. Vodna energija, moč vode za zanesljivo proizvodnjo elektrike

Vodni (hidro) potencial je eden najstarejših in najzanesljivejših obnovljivih virov električne energije. Izkorišča gibanje vode – bodisi naravni tok reke bodisi umetno ustvarjene razlike v višini (padci) – za pogon turbin, ki prek generatorjev proizvajajo elektriko. Vodna energija je ključna zlasti za stabilnost elektroenergetskih sistemov, saj omogoča tudi shranjevanje energije.

Kako deluje hidroelektrarna?

Voda teče skozi kanal ali cev proti turbini, kjer njen tok povzroči vrtenje. Ta mehanska energija se prenese na generator, ki jo pretvori v električno energijo. Obstajajo različni tipi hidroelektrarn, med katerimi so najpogostejši:

• Akumulacijske hidroelektrarne: zadržujejo vodo v umetnih jezerih (pregradah) in jo po potrebi spuščajo skozi turbine – omogočajo uravnavanje proizvodnje.
• Pretočne hidroelektrarne: uporabljajo stalen pretok reke in imajo manjše vplive na okolje, a tudi manj možnosti regulacije.
• Črpalne hidroelektrarne: ponoči ali ob nizki porabi elektrike črpajo vodo v višje ležeče rezervoarje, podnevi pa jo spustijo nazaj in proizvajajo elektriko – delujejo kot »baterija« sistema.

Začetki

Vodna energija se uporablja že tisočletja - najprej za pogon mlinov, kasneje v industriji in danes v elektroenergetiki. Prva hidroelektrarna na svetu je začela delovati leta 1882 v Wisconsinu (ZDA). V 20. stoletju je hidroenergija postala temelj številnih elektroenergetskih sistemov, saj omogoča zanesljivo in stabilno oskrbo.

Prisotnost v Sloveniji

Slovenija ima dolgo tradicijo izkoriščanja vodne energije, saj naravne danosti - hribovit teren, številne reke (zlasti Sava, Drava in Soča) - omogočajo gradnjo hidroelektrarn. Največje hidroelektrarne so na reki Dravi (npr. Dravske elektrarne Maribor), na Savi (veriga HE na spodnji Savi: Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice) ter na Soči (npr. HE Doblar, HE Plave, HE Solkan). HE Doblar je vzpostavil tudi muzej energetike in obnovljivih virov energije. Hidroelektrarne proizvedejo v Sloveniji povprečno tretjino električne energije (vir: trajnostnaenergija.si). 

Paket E3 Zeleni, katerega primarni vir električne energije je 100 % obnovljiv, v letu 2024 prihaja izključno iz vodne energije reke Soče.

Svetovna statistika

Do leta 2023 je svetovna kapaciteta hidroelektrarn dosegla 1.412 GW. Na Kitajskem se nahaja največja hidroelektrarna na svetu: Three Gorges Dam je postavljena na reki Jangce, deluje z močjo 22,5 GW, kar zadostuje za oskrbo več kot 50 milijonov ljudi.

Prednosti vodne energije:

zelo stabilen in zanesljiv vir energije, dolga življenjska doba naprav (več kot 50 let), možnost hitrega prilagajanja potrebam omrežja, brez emisij med obratovanjem in potencial za shranjevanje energije (črpalne HE). 

Izzivi vodne energije:

velik vpliv na okolje in ekosisteme (spremembe toka, migracije rib, poplavljanje območij), dolgi in dragi postopki gradnje, omejen naravni potencial - večina primernih lokacij je že izkoriščena in vpliv podnebnih sprememb (spremenjen vodni režim).

4. Biomasa

Biomasa vključuje uporabo organskih materialov, kot so les, rastlinski ostanki in živalski odpadki, za proizvodnjo energije.

Začetki

Uporaba biomase za energijo je stara več tisoč let, sodobne tehnologije pa so se razvile v 20. stoletju.

Prisotnost v Sloveniji

Slovenija izkorišča biomaso predvsem za ogrevanje in v manjšem obsegu za proizvodnjo elektrike.

Svetovna statistika

Leta 2021 je globalna oskrba z biomaso dosegla 54 EJ, pri čemer je 85 % predstavljala trdna biomasa. 

5. Geotermalna energija

Geotermalna energija izkorišča toploto iz notranjosti Zemlje za proizvodnjo elektrike in toplote.

Začetki

Prva geotermalna elektrarna je bila zgrajena leta 1904 v Italiji.

Prisotnost v Sloveniji

Slovenija ima potencial za izkoriščanje geotermalne energije, zlasti v Pomurju.

Svetovna statistika

Geotermalna energija pokriva pomemben delež električne energije v državah, kot so Islandija, Kenija in Filipini. 

Kako se neobnovljivi viri energije razlikujejo od obnovljivih virov

Neobnovljivi viri energije so naravni viri, ki jih ni mogoče nadomestiti v krajšem časovnem obdobju, saj nastajajo izredno počasi – pogosto v milijonih let. Ko jih izčrpamo, jih ne moremo več nadomestiti v razumnem času glede na človeško življenjsko dobo ali potrebe (zaloge so torej omejene in se ne obnavljajo). Njihova uporaba pogosto povzroča negativne vplive na okolje, predvsem zaradi izpustov toplogrednih plinov, pogosto pa zahtevajo obsežno infrastrukturo. Glavni neobnovljivi viri so:

• premog, ki je fosilno gorivo z visokimi izpusti CO₂,
• nafta, ki se uporablja predvsem v prometu,
• zemeljski plin, za katerega veljajo manjši izpusti kot pri premogu, a še vedno je to fosilno gorivo,
• jedrska energija: nizki izpusti CO₂, vendar so mnogim problematični radioaktivni odpadki in varnost.

Spoznajte paket E3 Zeleni Iz 100% obnovljivih virov energije 

Namenjen je gospodinjstvom, ki želijo uporabljati elektriko izključno iz obnovljivih virov. Z izbiro tega paketa aktivno prispevate k povečanju deleža okolju prijazne energije v omrežju. Paket za vas, ki zavzeto skrbite za prihodnost, zato izbirate obnovljive vire energije. Vaši aparati so varčni, vaša poraba zmerna, vaš račun zelen.

Prednosti paketa E3 Zeleni 

1. 100 % obnovljiv vir: elektrika iz hidroenergije (2024).
2. Akcijska ponudba: za nove in obstoječe odjemalce od 1. 3. do 31. 5. 2025.
3. Spodbuda trajnosti: idealno za gospodinjstva z varčnimi in okolju prijaznimi napravami.

Z izbiro obnovljivih virov energije in paketov, kot je E3 Zeleni, lahko vsak posameznik prispeva k bolj trajnostni in okolju prijazni prihodnosti.

Več informacij in naročilo paketa je na voljo tukaj.

Vsebina je bila prvotno objavljena na https://www.petrol.si/znanje-in-podpora/2025/clanki/obnovljivi-viri-elektrike-presenetljive-zanimivosti-in-kljucna-dejstva.html.

VIR: E3