V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v zadnjem obdobju zaznavajo velik porast spletnih oglasov, ki vodijo v najrazličnejše prevare z namenom finančnega oškodovanja. Tovrstni oglasi se pojavljajo predvsem v obliki sponzoriranih objav na družbenem omrežju Facebook in na različnih novičarskih portalih prek oglaševalskih mrež.

Ljubljana, 29. maja - V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v zadnjem obdobju zaznavajo velik porast spletnih oglasov, ki vodijo v najrazličnejše prevare z namenom finančnega oškodovanja. Tovrstni oglasi se pojavljajo predvsem v obliki sponzoriranih objav na družbenem omrežju Facebook in na različnih novičarskih portalih prek oglaševalskih mrež.

Kot so danes sporočili iz centra, so najpogostejši oglasi za goljufive investicijske sheme, ki se prek široko razpredenih oglaševalskih mrež umeščajo na različne spletne strani in medijske portale. Med njimi so tudi številni slovenski.

"Tovrstni oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Investicijske prevare so po podatkih policije v preteklem letu Slovence oškodovale za več kot 19 milijonov evrov, pri čemer je povprečni znesek oškodovanj znašel več kot 27.000 evrov. Tudi naši kolegi iz drugih odzivnih centrov po Evropi poročajo o velikem porastu investicijskih prevar," so zapisali.

Oglasi za goljufive investicijske sheme prednjačijo predvsem na omrežju Facebook. V njih navadno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.

Žrtve investicijskih prevar pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja. Pri tem pa lahko naletijo na novo prevaro s povračilom sredstev (angleško Recovery Scam). Prevaranti se namreč v naslednjem koraku predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev in tudi oglašujejo svoje storitve na omrežju Meta. Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, na primer policijo, finančno upravo in različna ministrstva, ter promovirajo objave na Facebooku o pregonu kriminalcev in obljubljajo pomoč oškodovanim.

Druga pogosta prevara, ki stoji za goljufivimi oglasi, so lažne spletne trgovine. Že nekaj let je prisoten trend lažnih trgovin, ki uporabljajo ime Slovenija, Slovenia ali Ljubljana. Tako zavajajo, da gre za slovenske trgovce ali slovenska predstavništva tujih blagovnih znamk. Tovrstne lažne trgovine so izjemno dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami. Pojavljajo se tudi številni Facebook oglasi, ki zlorabljajo znane slovenske trgovce, so opozorili v centru.

Tretja vrsta goljufivih oglasov na omrežju Facebook so oglasi, ki vodijo v tako imenovano prevaro s skrito naročnino. Pri njej želijo goljufi od žrtev izvabiti številko kreditne kartice, v resnici pa gre za naročnino na neko storitev. "Simbolični znesek v višini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 evrov, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice," so opozorili.

SI-CERT uporabnikom svetuje, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in podobno.

Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani so iz tujine, obenem pa imajo aktivno množico oglasov, ne vzbujajo zaupanja. "Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev, kjer so očitni predvsem komentarji botov. Gre za številne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resnične osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo nek izdelek ali investicijsko priložnost," so dodali.

VIR: STAkrog