Na današnjem strokovnem posvetu so predstavniki ministrstev, upravnih enot in občin ter gospodarstva razpravljali o ključnih izzivih ter možnostih za izboljšave na področju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.

Ljubljana, 5. junij 2025 - Na današnjem strokovnem posvetu so predstavniki ministrstev, upravnih enot in občin ter gospodarstva razpravljali o ključnih izzivih ter možnostih za izboljšave na področju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Med kratkoročnimi ukrepi za pospešitev postopkov izdaje gradbenih dovoljenj so med drugim predlagali poenotenje praks med upravnimi enotami. Hkrati so se strinjali, da naj bodo vložene vloge čim bolj popolne. Pomembni so hitrost, odzivnost in odgovornost. Tudi digitalizacija in boljša koordinacija vseh deležnikov pripomoreta k hitrejši in učinkovitejši izvedbi postopkov. Pozdravili so današnji sprejem novele Gradbenega zakona na vladi, ki vključuje številne ukrepe za debirokratizacijo in učinkovitejše postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Na podlagi današnje konference bodo obe ministrstvi skupaj z GZS oblikovali zaključke in predloge konkretnih ukrepov za pospešitev in poenostavitev izdaje gradbenih dovoljenj.

Predstavniki ministrstev, upravnih enot in občin ter gospodarstva so se strinjali, da je postopke za izdajo gradbenih dovoljenj nujno pospešiti in ustaviti trend upadanja njihove izdaje. To je še toliko pomembneje ob upoštevanju, da število sklenjenih pogodb za gradnjo stanovanjskih objektov raste, pomanjkanje razpoložljivih stanovanjskih objektov pa postaja vse bolj pereč problem. Pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj bi povečala predvidljivost za investitorje, stabilnost in dostopnost stanovanjskega trga, ustvarjanje delovnih mest, s povečanjem predvidljivosti in jasnosti postopka pa bi se nenazadnje okrepilo tudi zaupanje v državo in javne institucije.

Udeleženci so izpostavili tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju in okrepljeni komunikaciji med deležniki. Poudarili so tudi koristnost večje digitalizacije, pri čemer bi bila tudi uporaba umetne inteligence na nekaterih področjih »zlata vredno«. Pri postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj je poleg hitrosti in odzivnosti pomembna tudi odgovornost in strokovnost ključnih deležnikov.

Sogovorniki so se strinjali, da bodo skupaj še pred poletjem pripravili zaključke dogodka, ki bo tudi osnova za podoben dogodek jeseni.

»Gradbeništvo je tretja največja gospodarska panoga v Sloveniji s pomembnim multiplikativnim učinkom na druge gospodarske panoge. A kljub njegovi strateški pomembnosti se v Sloveniji soočamo z več problemi, ki so vzrok močnemu padcu realne dodane vrednosti v gradbeništvu – vse od prepočasnega izvajanja javnih razpisov za investicijske projekte v državno infrastrukturo in stavbe do zapletenih birokratskih postopkov, umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj pri privatnih investitorjih. Postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj so še vedno pogosto prepočasni, nepregledni in obremenjeni z nesorazmernimi zahtevami,« je izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. Pozdravila je korake ministrstva in upravnih enot v smeri digitalizacije gradbenih dovoljenj, ki je sedaj možna že na 34 upravnih enotah, ob tem pa poudarila, da »če predstavlja postopek pridobivanja dovoljenja večmesečno ali celo večletno oviro, to postaja širši družbeni problem, ki terja še druge rešitve. S pospešitvijo izdaje dovoljenj, odpravo nepotrebnih in dolgotrajnih administrativnih obveznosti bomo prispevali k ohranitvi konkurenčnosti podjetij, pogojem za nova delovna mesta in hkrati reševali stanovanjsko problematiko.«

»Število izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe se je v zadnjih treh letih zmanjšalo kar za 25 odstotkov, kar je še posebej težavno za panogo proizvajalcev lesenih montažnih objektov, katerih proizvodnja je pretežno vezana na gradnjo enostanovanjskih objektov,« opozarja Bogdan Božac, predsednik GZS Združenja za lesno in pohištveno industrijo GZS in direktor Lumarja. Med glavne razloge za zmanjšanje števila izdanih gradbenih dovoljenj sodijo po njegovih besedah zapleteni administrativni postopki, ki vključujejo težavno pridobivanje mnenj s strani pristojnih mnenjedajalcev ter preverjanje skladnosti nameravanih gradenj s preštevilnimi in nepreglednimi prostorskimi akti. To vodi v vse večjo negotovost tako investitorjev kot tudi podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo. Posledično prihaja do izpada proračunskih prihodkov in pomanjkanja kvalitetnih novogradenj.

GZS izpostavlja, da razmere tudi pri izdajanju gradbenih dovoljenj za izvajanje projektov kritične infrastrukture niso idealne, čeprav je delež projektov na tem področju gradenj bistveno nižji kot pri stanovanjskih stavbah. Je pa njihova vrednost precej višja, zato njihovega vpliva na BDP ne smemo zanemariti.

Med ključnimi ukrepi GZS med drugim navaja nujnost pospešitve javnih razpisov, vezanih na investicijske projekte, državni proračun 2025-2026 in črpanje evropskih sredstev tudi v segmentu stanovanjske gradnje, kjer so prostorska, projektna in investicijska dokumentacija že izdelani. Prav tako je nujna takojšnja debirokratizacija postopkov umeščanja v prostor in izdaje soglasij in dovoljenj ter kadrovske okrepitve pri izdajateljih soglasij in dovoljenj.

Na posvetu je državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) mag. Miran Gajšek poudaril pomembno vlogo ministrstva in soglasjedajalcev pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Izpostavil je, da je za pospešitev teh postopkov nujno tesno sodelovanje med projektanti, pripravljavci gradiv ter vsemi relevantnimi deležniki.

Kot je dodal, je ministrstvo danes, 5. junija 2025, na sejo Vlade uvrstilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki vključuje številne ukrepe za debirokratizacijo, hitrejše odzive resorjev ter učinkovitejše postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. Vlada je novelo zakona potrdila in  jo posredovala v obravnavo Državnemu zboru.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) si prizadeva za učinkovitejši, preglednejši in hitrejši sistem izdaje gradbenih dovoljenj. Ključni poudarki so izboljšanje podajanja mnenj, odprava zastojev v postopkih, okrepitev digitalizacije ter izboljšana koordinacija med vsemi vključenimi deležniki. Osrednji cilj je vzpostavitev sistema, ki temelji na jasno določenih pristojnostih, boljšem upravnem delovanju ter ustreznih zakonodajnih spremembah. MNVP pri tem nastopa kot osrednji nosilec prostorske politike.

»Z vidika Ministrstva za javno upravo je ključno dvoje. Prvo je nedvomno skrajšanje postopkov od vložitve vloge do končne odločitve, drugo pa je poenotenje praks med posameznimi upravnimi enotami,« je v uvodu razprave poudaril državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. »K dosegu teh ciljev prispevamo z aktivnejšo komunikacijo ter izmenjavo dobrih praks med upravnimi enotami ter s posveti, kot je današnji, ko omogočamo odprto razpravo med različnimi deležniki. Z vidika zakonodajne ureditve pa bodo, poleg sprememb, ki se uvajajo na področju same gradbene zakonodaje, k hitrejšim in učinkovitejšim postopkom prispevali tudi ukrepi aktualne novele Zakona o splošnem upravnem postopku,« je še dodal Trbič.

Predlog Zakona o splošnem upravnem postopku prinaša vrsto administrativnih razbremenitev tako za organe kot stranke.  Novela bo vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti za elektronsko vročanje, omogočila avtomatizacijo določenih procesov ter se prilagodila sodobnemu načinu življenja. S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.
 
Prvi tovrstni dogodek so soorganizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za javno upravo.