Da se lahko odločimo, kako najbolje zamenjati stari sistem ogrevanja prostorov z novim, moramo najprej poznati razpoložljive tehnologije.

Da se lahko odločimo, kako najbolje zamenjati stari sistem ogrevanja prostorov z novim, moramo najprej poznati razpoložljive tehnologije.

Ogrevalni sistem v povprečju menjamo vsakih 20 do 25 let. Ker se tehnologija nenehno spreminja, moramo, predvsem pri hišah ali večjih objektih, razmisliti o možnosti zamenjave energenta za ogrevanje.

Za ljudi, ki nimajo tehničnega znanja ali pa jih tehnologije ogrevalnih sistemov ne zanimajo, je lahko zbiranje informacij zamudno in dolgočasno. Da vam pomagamo skrajšali proces zbiranja informacij, smo v nadaljevanju našteli in opisali najpomembnejše značilnosti glavnih sistemov.

---

Postopek izbire novega sistema v štirih korakih →

---

KURILNE NAPRAVE NA LESNO BIOMASO

Osnovne značilnosti energenta oziroma sistema:

· izkorišča obnovljivi vir energije (lesno biomaso),

· obstajajo štiri vrste kurilnih naprav na lesno biomaso; naprave na polena, sekance, brikete in pelete,

· v praksi les nikoli popolnoma ne zgori, zato v okolje sprošča škodljive emisije onesnaževal,

· namestitev je smiselna v samostojnih ali večjih stavbah.

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· primeren prostor za kurilnico,

· primeren poseben prostor za skladiščenje biomase,

· ustrezen dostop (z ulice) do prostora za skladiščenje biomase.

Stroški vgradnje sistema:

· srednja do visoka investicija, odvisna od velikosti sistema in vrste lesne biomase,

· načeloma je možna subvencija ali kredit Ekosklada.

Možna ovira:

· namestitev ogrevalnega sistema na predvideno vrsto lesne biomase ni dovoljena v mestu, kjer živimo.

TOPLOTNE ČRPALKE

Osnovne značilnosti energenta oziroma sistema:

· izkorišča obnovljive vire energije (zrak, voda, zemlja) in električno energijo,

· obstajajo tri vrste toplotnih črpalk: zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda,

· toplotna črpalka zrak/voda je najpreprostejša za namestitev, je cenejša od ostalih vrst in jo lahko vgradimo praktično povsod,

· toplotna črpalka se odlično dopolnjuje s fotovoltaičnim sistemom.

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· poseben prostor za notranji del sistema,

· ustrezno mesto za zunanji del sistema.

Stroški vgradnje sistema:

· srednja do visoka investicija, odvisno od velikosti sistema in vrste toplotne črpalke,

· načeloma je možna subvencija ali kredit Ekosklada.

SOLARNI TOPLOTNI SISTEMI / FOTOVOLTAIČNI SISTEMI

Osnovne značilnosti energenta oziroma sistema:

· izkoriščajo obnovljivi vir energije (sončno energijo),

· večinoma služijo kot dodatek obstoječemu sistemu,

· solarni toplotni sistem zbira sončno energijo in jo pretvarja v toplotno energijo; shranjena toplotna energija se nato uporablja za pripravo tople sanitarne vode in podporo sistemu ogrevanja,

· fotovoltaični (fotonapetostni) sistem zbira sončno energijo in je pretvarja v električno energijo; obstajajo samostojne in mrežne izvedbe.

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· ustrezno mesto za zunanji del sistema (za sprejemnike sončne energije / fotonapetostne module),

· v primeru solarnega toplotnega sistema: poseben prostor ali mesto v kotlarni za solarni hranilnik tople vode, cevni razvod, solarno obtočno črpalko in regulacijsko opremo,

· v primeru fotonapetostnega sistema: ustrezno mesto ali poseben prostor za namestitev priključne omarice, regulatorja polnjenja in baterije, razsmernik za pretvorbo enosmernega toka v izmenični tok, priključitev na trošila ali razvodne omarice.

Stroški vgradnje sistema:

· nizka do visoka investicija, odvisno od velikosti in vrste sistema,

· načeloma je možna subvencija ali kredit Ekosklada.

DALJINSKO OGREVANJE

Osnovne značilnosti sistema:

· toplota se po cevnem omrežju prenaša iz centralne kotlovnice ali toplarne k porabnikom,

· namestitev je smiselna v samostojnih ali večjih stavbah, ki se lahko priklopijo na omrežni sistem za daljinsko ogrevanje.

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· možnost za priključitev na omrežni sistem daljinskega ogrevanja v neposredni bližini objekta,

· ustrezno mesto za vgradnjo toplotne postaje, potrebne za priključitev na omrežje daljinskega ogrevanja.

Stroški vgradnje sistema:

· relativno nizka investicija, če je objekt blizu priključka na omrežni sistem,

· srednja do visoka investicija, kadar moramo izvesti dodatna dela na cesti (na primer polaganje cevi pod zemljo)

Opomba: Ko je objekt priključen na daljinsko ogrevanje, kasnejši prehod na katerikoli drug sistem ogrevanja (po veljavnih predpisih) ni več mogoč.

PLINSKI KONDENZACIJSKI KOTLI

Osnovne značilnosti sistema:

· izkoriščajo fosilno gorivo (zemeljski plin),

· namestitev je smiselna v vseh objektih, ki so že priključeni ali se lahko priklopijo na plinovodno omrežje.

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· primeren prostor (ustrezna velikost, možnost kroženje zraka, dimnik je na voljo oziroma je možna vgradnja dimne cevi),

· v neposredni bližini objekta obstaja možnost za priključitev na plinovodno omrežje.

Stroški vgradnje sistema:

· nizka do srednja investicija, odvisna od vrste in velikosti sistema ter povezanosti stavbe s plinovodnim omrežjem.

NAPRAVE ZA OGREVANJE NA ELEKTRIČNO ENERGIJO

Osnovne značilnosti sistema:

· izkoriščajo električno energijo

· namestitev je smiselna v manjših objektih (stanovanje) ali v posameznih prostorih,

· obstajajo različne naprave in sistemi (klimatska naprava za hlajenje in ogrevanje, infrardeči paneli, električne grelne folije, ...)

Za vgradnjo sistema potrebujemo:

· električno energijo.

Stroški vgradnje sistema:

· vgradnja sistema lahko predstavlja nizko do srednjo investicijo, odvisno od števila prostorov in vrste naprav, vendar so lahko mesečni stroški zelo visoki.

UGOTOVITEV

Odgovor na vprašanje, kateri sistem izbrati, najhitreje dobimo, če stanje stavbe, obseg načrtovanih del in finančne zmožnosti primerjamo s tehničnimi zahtevami posameznih sistemov. Da se lahko odločimo, kako zamenjati star sistem z novim, moramo najprej zbrati čim več informacij o sodobnih sistemih ogrevanja.

---

Raziskava REUS 2022

Skoraj 3 od 10* anketiranih slovenskih gospodinjstev imajo v lasti kotel na lesno biomaso, ki je star od 10 do več kot 20 let.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022

*Rezultati na podlagi vzorca N=100 (v tem primeru 74) so zgolj informativni in niso statistično zanesljivi.

VIR: Branko Baćović / Informa Echo