Balkonske sončne elektrarne so majhni, enostavno priključljivi sončni sistemi, ki prinašajo novo možnost za stanovalce blokov in tiste, ki si večjih naložb ne morejo privoščiti. Se vam jo splača namestiti na vaš balkon?

Avtor: Mare Bačnar

Balkonska sončna elektrarna na enem izmed slovenskih balkonov (FOTO: Mare Bačnar)

Balkonska sončna energija

Balkonske sončne elektrarne prinašajo novo možnost za stanovalce blokov in tiste, ki si večjih naložb ne morejo privoščiti. Ne zahtevajo soglasij, gradbenih del ali visokih stroškov, omogočajo pa neposredno porabo proizvedene elektrike za vsakdanje gospodinjske naprave. Za marsikoga, ki živi v večstanovanjskih stavbah ali nima primerne strehe za klasično sončno elektrarno, so lahko edina realna pot do lastnega vira energije. Poleg tega jih je mogoče enostavno odstraniti in znova uporabiti – tudi ob selitvi. 

Nina Hojnik, predsednica Združenja slovenske fotovoltaike je mnenja, da gre za dobro rešitev, še posebej v poletnem času:  »Po moji oceni so balkonske sončne elektrarne najboljše za hlajenje. Če imaš direktno proizvodnjo energije, ki jo porabiš takoj, bi tukaj morala biti računica.« 

V Evropi prednjači Nemčija

Največ balkonskih sončnih elektrarn v Evropi imajo Nemci. Po podatkih nemškega Združenja za sončno energijo so jih do konca leta 2024 našteli že več kot 716.0000. Po statističnih podatkih družbe ELES, ki opravlja vlogo sistemskega elektro distributerja slovenskega elektro omrežja pa je trenutno v Sloveniji prijavljenih 742 balkonskih sončnih elektrarn, od tega največ na območju Elektra Maribor.

Kakšni so zakonodajni okvirji in realni prihranki ter kako deluje balkonski fotovoltaični sistem, boste lahko prebrali v prihajajoči številki revije Naš stik, ki izide 16. junija.

Spletni vir: Naš stik